Župnija Črnomelj-Dragatuš se je odločila preurediti zgornji del župnišča v Dragatušu in ga nameniti za oddajo nastanitve filipinskim delavcem. Slednje je razburilo del krajanov, ki menijo, da moški iz drugačnih kultur ne sodijo v njihovo okolje, ob tem pa opozarjajo predvsem na varnost. Župnija miri, da gre za kristjane, delavce, ki jih belokranjsko gospodarstvo potrebuje.
Na namero župnije se je te dni na Facebooku, kot je zapisal, v imenu krajanov, oglasil Miha Puhek. V daljšem zapisu je navedel, da je župnija odločitev o naselitvi Filipincev sprejela mimo krajanov in ne da bi jih poprej vprašala za mnenje.
Ocenil je, da župnišče ni primerno za oddajo v najem ljudem oz. moškim srednjih let iz tretjega sveta, z različnimi vrednotami, navadami in pogledi, kot tudi opozoril, da Cerkev ni pridobitna dejavnost.
Najbolj sporno in zaskrbljujoče se mu zdi, da bo prihod 10 moških srednjih let iz tretjih držav v Dragatuš spremenil vse. “Otroci imajo verouk v župnišču. Zgoraj bodo pa stanovali moški, ki imajo časa na pretek. V neposredni bližini je šola in vrtec. Totalno zgrešeno!” je zapisal in dodal, da si želijo, da Dragatuš ostane varen kraj.
Župnik Janez Žakelj je navedbe, da krajani niso bili obveščeni o nameri župnije, za naš portal zanikal. “Dragatuška fara ima nekaj več kot 1000 prebivalcev. K maši jih pride nekaj čez 100. Pri maši sem povedal, da se želi obnoviti župnišče in vse zainteresirane povabil na pogovor. Povabil sem tudi predsednika krajevne skupnosti in je prišel. Vsi, ki so se torej takrat čutili nagovorjene, so prišli. Tam sem jim razložil, kakšne so namere in niso jih z navdušenjem sprejeli, zavedali pa so se, da če želimo, da se v stavbi nekaj premakne k obnovi, da je to možnost,” je navedel.
Kot pravi, zagotovo nobenemu krajanu ni vseeno koga dobi za soseda. “A dokler novega soseda ne spoznam, ga ne morem soditi. Je pa v tem primeru stvar dosti bolj preverljiva. Če nekomu oddamo stanovanje, vemo za njegove podatke in ga pogojujemo s pogodbo, ki vsebujejo pravila bivanja v takšnem domu. Če tega ne spoštuje, se ga lahko izloči iz stanovanja. Glede na to, da so delavci iz Filipinov večinoma kristjani, torej po veri bratje, verjetno ne bo takih težav,” je zapisal.
Kot pravi, so imeli v Dragatušu v zadnjem času veliko krstov “in se ni bati, da bi nekaj ljudi iz drugih dežel prevladalo v kraju.” “Prepričan sem celo, da smo jim kot kristjani dolžni dajati pastoralno oskrbo in tako meni tudi škofija. Na Hrvaškem je že toliko delavcev iz Filipinov, da imajo svojega duhovnika,” je zapisal.
Strinja se, da Cerkev ni pridobitna dejavnost, vendar to ne pomeni, da lahko pustijo stavbe kar propadati. “Ves denar v župniji dobimo od vernikov in v prvi vrsti gre za redne stroške – elektrika, komunala … Kar ostane, če kaj ostane, pa gre za obnovo cerkvenih stavb. V Dragatuškem farovžu smo v zadnjih desetih letih uspeli sanirat s kar velikim naporom eno sobo – učilnico. Škofija je preko družbe Beneficij ponudila pomoč, da obnovi srednji del župnišča. Prav pa je, da svoj vložek dobi tudi povrnjen,” je zapisal.
Pravi še, da je treba v župniji vzdrževati in obnavljati veliko sakralnih objektov, med drugim cerkev sv. Petra v Zapudju: “Tam je glavni oltar, ki zelo propada in nerazumno je pričakovati, da bo nekaj vaščanov, ki se že tako borijo za vsakdanji kruh, lahko zbralo tako visoko vsoto, ki bi zadostovala za obnovo. In to je samo en primer.”
Vse pomisleke in pripombe je župnik, kot pravi, že posredoval škofiji, ki jih je vse tudi proučila. Tako je bila sprejeta odločitev, da se bo naredil ločen vhod v srednje nadstropje. Delavci bodo imeli tudi posebej ločeno sobe, kuhinjo, jedilnico, kopalnico in sanitarije.
Odpira pa se tudi še ena možnost. “Posebej je ločen vhod na podstreho, kjer bi bilo mogoče oblikovati dve garsonjeri za družine. S tem bi imeli vsaj možnost nuditi streho kakšni družini, ki bi bila pomoči potrebna,” je zapisal.
Filipini so otoška država, ki jo sestavlja otočje 7641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu. V državi živi okoli 115 milijonov ljudi, od katerih jih je 90 odstotkov katolikov. Ker v državi ni dovolj delovnih mest, delavci iz Filipinov množično sezonsko odhajajo na delo v tujino. So celo edina država, ki ima posebno ministrstvo za zaposlovanje v tujini. To svojim državljanom pomaga urejati vse potrebno za legalno delo v tujini.
Zapis Mihe Puhka je sicer naletel na različne odzive. Številni so ga podprli, se je pa odzvala tudi uporabnica Facebooka, ki ima že izkušnje s Fillipinci: “Spoštovani Miha Puhek. Verjamem, da ste vsi zaskrbljeni glede prihoda tujcev – Filipincev v Dragatuš, vendar je ta skrb resnično popolnoma odveč. Ti ljudje so izredno delovni, spoštljivi, kulturni, urejeni, čisti in z njimi je užitek delati. Hvaležni so za vsako pomoč, lepo besedo in prijazen nasmeh. Po veroizpovedi so katoliki in ko jih boste imeli priložnost osebno spoznati, se bo ves strah, ki ga morebiti čutite sedaj, razblinil v prah. Tisti najemodajalci, ki so jim že ponudili namestitev, jih ne morejo prehvaliti: red, čistoča, urejenost, organiziranost in disciplina. Bodimo ljudje in jih ne obsojajmo v naprej ter jim ne delajmo iz življenja pekel, temveč jim raje pomagajmo. Predstavljajte si, kako bi bilo nam, če bi šli tako kot oni s trebuhom za kruhom na drug konec sveta: zagotovo ne lahko. V Slovenijo so prišli po legalni poti, brez slabih namenov, zato je prav, da jim damo priložnost in smo človeški do njih. Bodimo ljudje in vedimo se do njih tako, kot bi želeli, da se oni vedejo do nas. Že tako ali tako je v svetu preveč sovraštva, nestrpnosti in vojn, ki jih netijo naši skorumpirani politiki. Pokažimo, da smo boljši od njih,” je zapisala.
Aleksander Vodeb
