Na Planet TV je v sinočnji in v javnosti izredno odmevni pogovorni oddaji sodeloval predsednik vlade Janez Janša. Z voditeljem Igorjem Krmeljem sta se pogovarjala o prvi obletnici vlade, spopadu z epidemijo, o razkolu v slovenski družbi in o aktualno političnih temah.
Uvodoma sta govorila o tem, da imamo v Sloveniji manjšinsko vlado, pri čemer je predsednik vlade dejal, da v Državnem zboru odloča realno število glasov ter ob tem izpostavil, da se je koalicija v zadnjem času dvakrat preštela in prejela podporo 50 glasov.
Dejal je, da je “v vsaki koalicijski vladi tako, da večina danes je, jutri pa je mogoče ni”, ter, da je stranka SDS pripravljena na predčasne volitve “danes še bolj, kot je bila pred letom dni”. Čeprav bi bilo po njegovem mnenju za stranko bolje, da bi šla pred letom dni na volitve, je zaradi situacije, kakršna je bila in zavedanja, kaj bi pomenila kampanja med epidemijo, prevzela odgovornost in sestavila vlado.
O dogajanjih v stranki DeSUS
Na vprašanje o dogajanju v DeSUS je odgovoril, da je vse, kar se je dogajalo v DeSUS, doživelo epilog v zadnjih dneh z odhodom Karla Erjavca iz politike, da pa je bilo sproženo od zunaj s ciljem rušiti stranko, ki je imela v vladi ključen resor, ministrstvo za zdravje.
Odstop ministra za zdravje Tomaža Gantarja sredi vrha drugega vala epidemije je ocenil kot skrajno neodgovorno ravnanje, za katero smo plačali svojo ceno.
O ponovni možnosti sodelovanja s stranko DeSUS je izpostavil, da se spoštuje suverenost drugih strank in da se v spor, ki je bil generiran s strani osrednjih medijev in političnih sil trde levice, ni vmešavalo. Vsaka stranka mora sama pri sebi razčistiti tudi zunanje pritiske. Zdajšnji odhod Karla Erjavca iz vrha stranke kaže na to, da je prišel, da stranko ruši z namenom, da ruši vlado, čeprav je sprva govoril, da se je vrnil zato, da bo stranki pomagal.
Poslanci DeSUS spoštujejo odločitve organov stranke in so iz koalicije izstopili, želijo pa koalicijsko pogodbo, ki so jo sami soustvarjali, izvajati še naprej, ker je to v korist tistih, ki so jih volili.
O rušenju vlade
Za rušenjem vlade je v ozadju Gregor Golobič, operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado, vendar še zdaleč ni edini. Ob tem je izpostavil nesuverenost političnih strank, ki se pustijo voditi od zunaj raznim interesnim lobijem, “ne da bi v celoti vedeli, kakšni interesi so zadaj”.
Slovenija je edina država v Evropi in na svetu, kjer je levica sredi epidemije zavzela taktiko: “Kolikor slabše za Slovenijo, toliko boljše za levico”, kar predstavlja dno politike, prepričan je, da volivci tega ne bodo nagradili.
O tvitanju
Glede tvitov, ki jih očitajo predsedniku vlade, je odgovoril, da vsebina tvitov odmeva v medijskem prostoru, ki je enostranski. V državah, v katerih je medijski prostor normalen, politiki prav tako uporabljajo Twitter, a je to nek dodatek.
“Kjer pa medijski prostor ni normalen, kjer je na delu samocenzura, in osrednji mediji opravljajo vlogo podaljškov političnih strank, tam pa je Twitter obramba pred cenzuro,” je dejal premier.
O sodelovanju z opozicijo
Pri tem je premier dejal, da vlada stalno ponuja roko sodelovanja, ne da bi karkoli terjala od opozicije, razen konstruktivnega ravnanja pri zaustavljanju epidemije, ki je v skupnem interesu. Od opozicije se pričakuje podporo pri zdravo-razumskih ukrepih, ki jih vsi izvajajo.
Do opozicije je bil kritičen v delu, da v tujino izvaža umetne obtožbe, ki so namenjene temu, da se nato uvozijo nazaj v Slovenijo, probleme, ki dejansko so, pa se pred Evropo s tem tudi zakriva.
Glavni problem v Sloveniji je, da se o določenih pomembnih temah v osrednjih medijih ne poroča, čeprav so tisočkrat bolj problematične od tistih, ki jih očitajo vladi. Pri tem je izpostavil dogajanje na Ustavnem sodišču ter dogajanje na Računskem sodišču.
Pri tem je po pomembno predvsem poročanje nacionalne televizije, za katero slovenski davkoplačevalci prispevajo 100 milijonov evrov na leto.
O zastojih pri imenovanju državnih tožilcev
Vlada je v tem mandatu imenovala že veliko državnih tožilcev, predpisanega roka za imenovanje ni. Vlada je sicer svetlobna leta hitrejša od tožilstva, saj se na obtožnico za več kot milijardo opranih evrov v največji banki (NLB) čaka že enajst let, tožilstvo pa se dela, kot da se ni nič zgodilo. Vlada bo svoje delo opravila odgovorno in s hitrostjo, ki bo “svetlobna leta hitrejša od tega, kar počne državno tožilstvo v ključnih korupcijskih primerih, ki bi jih moralo preganjati, pa jih ne”.
Izpostavil je tudi zaplete pri imenovanju evropskih državnih tožilcev, ki so nastali tudi zaradi šibkega vodenja resorja s strani ministrice za pravosodje, saj je vladi za evropske funkcije predlagala imenovanje državnih tožilcev, ki ne znajo tujega jezika.
Epidemija covid-19
Glede boja z epidemijo je premier dejal, da cepiva delujejo, da smo v Sloveniji s cepivi znižali najhujšo ceno epidemije, to je smrtnost, po tem, ko se je cepilo najbolj ranljivo skupino ljudi v domovih za ostarele. Poudaril je, da se proizvodne kapacitete cepiv večajo. Kritičen pa je do tega, da je Evropska komisija z dobavitelji podpisala ne najbolj natančne pogodbe.
Na vprašanje o uspehih in neuspehih pri obvladovanju epidemije je dejal, da bomo o tem lahko govorili po tem, ko bomo obvladali epidemijo.
Kar se tiče ekonomskih in socialnih posledic epidemije je vlada v osmih protikoronskih paketih posledice epidemije bistveno omilila, pri tem je izpostavil za četrtino manj brezposelnih od napovedi in tudi manjši padec BDP od napovedanega. Hitrejše od napovedanega bo tudi okrevanje.
Premier je še povedal, da je bila v Sloveniji pred slabimi štirimi leti (leta 2017) delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ocenjevala pripravljenost posameznih držav na morebitno epidemijo. Slovenija je za večino področij dobila relativno slabo oceno, prejeli pa smo tudi predloge, na kaj se je v primeru epidemije treba pripraviti.
“Ko danes gledamo, kaj od tega je bilo do leta 2020 narejenega, lahko ugotovimo, da ni bilo narejeno nič, kljub jasnim napotkom,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je bil to tudi eden od razlogov, da se je “puška vrgla v koruzo”.
O drugem tiru
Na vprašanje o drugem tiru in izboru Kolektorja kot glavnega izvajalca je premier dejal, da je neverjetno, da se na milijonski razpis prijavi le en ponudnik. To bo treba razčistiti. Izpostavil je, da so cene, ki so jih ponudili, nizke, saj da se očitno računa na dodatne anekse, na postopek, ki je bil včasih že utečen.
“Rezultat tega so bili preplačani objekti in vlada bo naredila vse, da teh aneksov ne bo.”
O Ustavnem sodišču in Čeferinu
Glede Ustavnega sodišča in primera ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je sodil v zadevi, v kateri bi se moral izločiti, ter informacij, da ustavni sodniki ne berejo zadev, o katerih odločajo, je dejal, da gre za škandalozen primer. Še bolj škandalozno pa je, da te zavrnitve niso obrazložene. Arbitrarno sprejemanje odločitev brez obrazložitve pa je značilnost diktatur.
Enako škandalozno je tudi to, da je Ustavno sodišče, od kar ga vodi predsednik dr. Rajko Knez, zadržalo 12 zadev, o katerih še do danes ni odločilo. Zadržalo je tudi izvajanje strateških stvari, kot je na primer Zakon o investicijah v Slovensko vojsko, zaradi česar nastaja velika, tudi strateška škoda državi.
O energetiki
Predsednik vlade je dejal, da je nujna uvedba preglednosti in transparentnosti v tem sektorju, v katerem se je do sedaj z raznimi veriženji deležev to preglednost zakrivalo.
“Vlada bo v okviru svojih pristojnosti to preglednost terjala, kjerkoli bo potrebno, bo prišlo do revizij in do razčiščenja tudi za nazaj.”
Pogovor sta predsednik vlade in voditelj zaključila z dogodki izpred 30 let, ko se je Slovenija osamosvojila. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da se z glavnimi organizatorji dogodkov izpred 30 let iz Odbora za varstvo človekovih pravic srečujejo na obletnicah, mnogi med njimi so že pokojni, politično pa so se njihove poti z nekaterimi tudi razšle.
Ob tem je dejal, da je bilo ob takratnem dogajanju ključno to, da je bila “takrat to civilna družba, ki je nastala iz upora, da je bila avtentična in ni bila plačana od oblasti. Za razliko od večine nevladnih organizacij danes, ki nastopajo kot nevladne organizacije, zahtevajo pa denar od vlade.”
Več o tem lahko preberete tukaj
M. D.
