Zelo pomembno za dijake in študente: Ukrepi na področju štipendiranja zaradi novega koronavirusa

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19 (tukaj) ureja:

• uveljavitev tistih izjemnih dosežkov za pridobitev Zoisove štipendije, ki jih bodo vlagatelji dejansko lahko uveljavljali ob upoštevanju načela enake obravnave vseh vlagateljev;
• mirovanje štipendijskega razmerja v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 in s tem izogib vračilu štipendije vsem štipendistom, ki zaradi posledic epidemije Covid-19 ne bodo napredovali v višji letnik oziroma ne bodo pravočasno zaključili izobraževanja;
• dogovor o daljšem odlogu vračila oziroma obročnem vračanju štipendije
• možnost prilagoditve obveznosti iz naslova kadrovskih štipendij tako v korist štipendistov kot delodajalcev.

V nadaljevanju objavljamo najpogostejša vprašanja in pojasnila ter odgovore.

DRŽAVNE ŠTIPENDIJE

1. Ali mora dijak/študent, ki v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 zaradi posledic epidemije Covid-19 ne bo napredoval v višji letnik vrniti prejeto štipendijo za neuspešno opravljeni letnik?

Ne, vsem dijakom/študentom, ki zaradi posledic epidemije v navedenem šolskem oziroma študijskem letu ne napredujejo v višji letnik, štipendijsko razmerje v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 miruje in dijaku/študentu štipendije za to leto ni potrebno vrniti.

2. Ali mora dijak/študent, ki do 30. septembra 2020 ne bo zaključil izobraževalnega programa (maturiral/opravil zaključni izpiti/diplomiral oziroma magistriral) zaradi posledic epidemije Covid-19, vrniti štipendijo za zaključno leto?

Ne, vsem dijakom/študentom, ki zaradi posledic epidemije v navedenem šolskem oziroma študijskem letu ne bodo zaključili izobraževalnega programa, štipendijsko razmerje v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 miruje, kar pomeni, da se rok za zaključek izobraževalnega programa brez obveznosti vračila štipendije podaljšuje do 30. septembra 2021.

3. Dijak/študent na podlagi sklenjenega dogovora o odlogu vračila ali obročnem vračanju štipendije zaradi izjemne okoliščine epidemije Covid-19 ne more vračati štipendije v dogovorjenem mesečnem znesku. Kaj lahko stori?

Če se izkaže, da po preteku odloga vračila, dijak/študent štipendije ne more vrniti zaradi izjemne okoliščine epidemije ali da je ne more vračati v dogovorjenem mesečnem znesku zaradi izjemne okoliščine epidemije, se lahko sklenjeni dogovor o odlogu vračila ali obročnem vračanju štipendije podaljša za eno leto.

4. Do kdaj, na kakšen način in kam mora dijak/študent v tem primeru vložiti prošnjo?

Dijak/študent mora še pred iztekom roka za plačilo podati prošnjo za podaljšanje odloga vračila oziroma za spremembo dogovora o obročnem vračanju pri dodeljevalcu štipendije (pristojni center za socialno delo, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije), skupaj z izjavo, da svoje obveznosti iz obstoječega dogovora zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo ne more izpolniti oziroma ne more izpolniti v roku.

KADROVSKE ŠTIPENDJE:  Ukrepi na področju kadrovskega štipendiranja se uporabljajo najpozneje do zaključka šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021

1. Delodajalec je sklenil delovno razmerje s štipendistom, vendar je zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo odpovedal pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pogodbenih obveznosti (po ZŠtip-1 je to 1 leto, po prej veljavnem ZŠtip toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo).

Zaradi epidemije so se delovni procesi pri delodajalcih znatno spremenili, zato prvi odstavek 59. člena ZIUOOPE omogoča, da delodajalcu ni treba vrniti celotnega zneska prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije, če v roku enega leta po prenehanju pogodbe o zaposlitvi štipendistu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto. Nova pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za toliko časa, da skupen čas trajanja obeh pogodb o zaposlitvi ni krajši od enega leta.

Delodajalec je torej prost obveznosti vračila, če izjavi, da je prvotno pogodbo o zaposlitvi odpovedal zaradi izjemne okoliščine epidemije Covid-19 in v roku enega leta štipendistu ponudi novo ustrezno pogodbo o zaposlitvi.

2. Delodajalec po izteku izjemnih okoliščin zaradi epidemije štipendistu ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi, vendar jo štipendist zavrne.

V kolikor štipendist ne sprejme nove ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ker se je zaposlil pri drugem delodajalcu, delodajalec to izkaže s pisno izjavo štipendista in ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto ter mu v tem primeru ni treba vrniti prejetih sofinanciranih zneskov kadrovske štipendije.

3. Delodajalec po izteku enega leta po odpovedi pogodbe o zaposlitvi štipendistu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.

V kolikor delodajalec v enem letu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi štipendistu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto ali pogodbo o zaposlitvi sklene za čas, katere trajanje skupaj s trajanjem odpovedane pogodbe o zaposlitvi je krajši od enega leta/od časa prejemanja štipendij (prej veljavni ZŠtip), se vzpostavi obveznost delodajalca, da mora vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.

4. Delodajalec je zaposlil štipendista pred zaključkom izobraževanja v skladu z 78. členom ZŠtip-1. Štipendist bi moral zaključiti izobraževanje v času trajanja epidemije, vendar zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo izobraževanja ni mogel zaključiti.

Pri nekaterih štipendistih se je rok šestih mesecev za zaključek izobraževanja v primeru predčasne zaposlitve pi delodajalcu iztekel v času, ko šola ali fakulteta ni omogočala opravljanja šolskih oziroma študijskih obveznosti. Tretji odstavek 59. člena ZIUOOPE določa, da mora štipendist zaključiti izobraževanje do konca šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021. S tem se štipendistu omogoča dodatno šolsko oziroma študijsko leto za zaključek izobraževanja, morebitno obveznost delodajalca, da vrne celotni znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije pa prestavi na konec šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021.

5. Delodajalec je zaradi izjemnih okoliščin epidemije zaprl svoje podjetje. Ali mora vrniti prejete zneske sofinancirane kadrovske štipendije?

Delodajalec je prost obveznosti zaposlitve štipendista, če zapre podjetje oziroma preneha poslovati zaradi izjemne okoliščine epidemije. V tem primeru mu ni treba vrniti zneskov sofinancirane kadrovske štipendije.

6. Štipendist ni opravil obvezne enomesečne prakse v podjetju zaradi spremenjenega/prilagojenega delovnega procesa podjetja.

Peti odstavka 59. člena ZIUOOPE določa, da delodajalec ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja kadrovske štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2019/2020, v kolikor delodajalec izjavi, da enomesečne delovne prakse ni mogel omogočiti zaradi izjemne okoliščine epidemije oziroma v kolikor štipendist izjavi, da enomesečne delovne prakse ni mogel opraviti zaradi izjemne okoliščine epidemije.

7. Delodajalec v času izjemnih okoliščin epidemije ni izplačal ali je samo delno izplačal štipendistu štipendije zaradi težav z likvidnostjo.

Zaradi izjemnih okoliščin je bilo mogoče pričakovati, da bodo nekateri delodajalci imeli težave pri izplačevanju obveznosti do štipendistov zato šesti odstavek 59. člena ZIUOOPE omogoča dve opciji zamika izplačila pogodbenih obveznosti, in sicer se lahko delodajalec in štipendist z aneksom k pogodbi o štipendiranju dogovorita:

• o zamiku izplačila štipendij za največ šest mesecev, v kolikor delodajalec izjavi, da štipendije ne more izplačati v roku zaradi izjemne okoliščine epidemije.

Zamik plačila za največ šest mesecev pomeni, da mora delodajalec po določenem zamiku izplačevati predvideno štipendijo za pretekli mesec, kot tudi štipendijo, ki jo v času zamrznitve izplačevanja ni plačeval (v praksi to pomeni izplačilo dveh štipendij v enem mesecu) ali pa po preteku šestih mesecev delodajalec v enkratnem znesku poravna vse zamujene obveznosti za nazaj, kar pomeni enkratno izplačilo šestih štipendij.

ZOISOVE ŠTIPENDIJE

1. Katere dosežke za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja dijak/študent, ki se bo v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 vpisal v 1. letnik izobraževalnega programa?

Vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018 in v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019.

To konkretno pomeni, da lahko dijak, ki se bo v šolskem letu 2020/2021 vpisal v 1. letnik srednje šole, za pridobitev štipendije za to šolsko leto lahko uveljavi dosežek iz 7. in 8. razreda osnovne šole.

Študent, ki se bo v študijskem letu 2020/2021 vpisal v 1. letnik visokošolskega izobraževanja, za pridobitev štipendije za to študijsko leto lahko uveljavi dosežek iz 2. in 3. letnika srednje šole (v primeru štiriletnega srednješolskega programa).

2. Katere dosežke za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavlja dijak/študent, ki se bo v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 vpisal v 1. letnik izobraževalnega programa?

Vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.

To konkretno pomeni, da lahko dijak, ki se bo v šolskem letu 2021/2022 vpisal v 1. letnik srednje šole,  za pridobitev štipendije za to šolsko leto lahko uveljavi dosežek iz 7. in 9. razreda osnovne šole.

Študent, ki se bo v študijskem letu 2021/2022 vpisal v 1. letnik visokošolskega izobraževanja, za pridobitev štipendije za to študijsko leto lahko uveljavi dosežek iz 2. in 4. letnika srednje šole (v primeru štiriletnega srednješolskega programa).

3. Katere dosežke za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja dijak/študent, ki bo v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 obiskoval 2. letnik izobraževalnega programa?

Za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije lahko vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer lahko ponovno uveljavlja izjemni dosežek, katerega bi lahko uveljavljal oziroma katerega je uveljavljal v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.

To konkretno pomeni, da bo dijak/študent 2. letnika za dodelitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavljal dosežek iz šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018 in šolskega oziroma študijskega leta 2018/2019, ker lahko dijak ali študent ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavlja izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih ali študijskih let iz predhodne ravni izobraževanja.

4. Ali dijak/študent za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021, v katerem bo obiskoval 2. letnik izobraževalnega programa, lahko uveljavljal izjemni dosežek iz leta 2019/2020, ko je obiskoval 1. letnik izobraževalnega programa?

Tudi ta dijak bo lahko uveljavljal dosežek iz šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018 in šolskega oziroma študijskega leta 2018/2019. Zaradi načela enake obravnave različnih skupin vlagateljev in dejstva, da večina državnih tekmovanj v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 ne bo izvedena, izjemni dosežki iz tega šolskega oziroma študijskega leta niso upoštevni.

5. Katero znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku bo zmožno uveljavljati za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021?

Vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije pri prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020. Priprava znanstvenoraziskovalnega dela je namreč dolgotrajno delo, da pride do končne objave pa celoten proces lahko traja več kot eno šolsko oziroma študijsko leto.

Pojasnila je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (tukaj)

C. R.