Parlamentarni odbor za finance je včeraj obravnaval predlog proračuna za leto 2023, kjer vlada podira rekorde pri odhodkih, primanjkljaju in številu ministrstev. Odhodki bodo 16,1 milijarde evrov, prihodki 13,1 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj bo 2,9 milijarde evrov, za kar bo vlada državo dodatno zadolžila. Hkrati imamo 20 ministrstev, primerljivo na število prebivalcev daleč največ med državami EU.
Vlada je rebalans proračuna pripravila prav zaradi reorganizacije vlade. Čeprav so obljubljali, da zaradi preoblikovanja ministrstev ne bo dodatnih stroškov, se je zdaj izkazalo, da temu ni tako. Ministrstva potrebujejo denar za nove zaposlitve in druge dodatne stroške.
V opoziciji so proračunski primanjkljaj ocenili za skrb zbujajoč. Poslanec Andrej Hoivik je poudaril, da je bil pred dvema letoma, v času vlade Janeza Janše, pripravljen proračun za 2023. Prihodki so bili načrtovani v višini slabih 12 milijard evrov (zdaj 1,2 milijarde več), odhodki 13,4 milijarde evrov (zdaj 2,7 milijarde več). Primanjkljaj je bil načrtovan na nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov (zdaj 1,4 milijarde evrov več). Na velika tveganja opozarja tudi Fiskalni svet.
Poslanka Suzana Lep Šimenko je poudarila, da bi bil tolikšen primanjkljaj razumljiv, če bi vlada poskrbela za zadostno in celovito pomoč vsem, ki trpijo zaradi draginje, vendar tega ne počne. Opozorila je tudi, da gospodarstvo potrebuje več sredstev za soočanje s posledicami energetske draginje, denar za to je bil v proračunu že predviden, zdaj tega ni več.
Dr. Anže Logar pa je opozoril, da ministrstvo za finance z načrtovanimi ukrepi pomaga pregrevati gospodarstvo. “Vpliva na višino in trdoživost inflacije, ki je pred nami,” je dejal.
Poudaril je: “Na udaru bo v prihodnje najbolj srednji sloj. Od tega, kako bo ukrepalo ministrstvo za finance, je odvisno, kako dolga in obsežna bo kriza. Zdaj je trenutek, da ministrstvo začne oblikovati ustrezna sredstva, ki bodo namenjena kritju krize. Predlagani rebalans pa sedaj to rezervo znižuje.
Tveganja, na katere opozarja Fiskalni svet, se bodo poznala v denarnicah davkoplačevalcev na dveh stopnjah.
Z vidika inflacije na višjih drobnoprodajnih cenah hrane in oblek, na drugi strani z višanjem obrestnih mer kreditov.
Ne moremo se zgolj zgovarjati na delovanje Evropske centralne banke in gospodarske kazalce v tujih državah. To kaže že primerjava višine obrestnih mer med Slovenijo in ostalimi državami evroobmočja. Ta kaže, da nismo med najbolj učinkovitimi pri upravljanju z inflacijo.”
Koalicija zavrnila vsa dopolnila
Poslanska skupina SDS je k predlogu rebalanska vložila 11 dopolnil, NSi še enega, koalicija Svoboda, SD in Levica pa ni podprla nobenega.
V SDS so predlagali:
– dvig povprečnin iz 700 na 773,66 evra. Pri tem so sledili predlogu Združenja občin Slovenije, saj občine ob visoki inflaciji in draginji vse težje shajajo.
-Vlada naj namesto nadomestil brezposelnim 20 milijonov evrov nameni za sanacijo plazov in poplav.
– Za slovenske upokojence naj vlada nameni dodatnih 60 milijonov evrov, in sicer za zvišanje letnega dodatka za vse upokojencev. Vlada namreč zmanjšuje sredstva za pokojnine za več kot 137 milijonov evrov, kar je glede na trenutni socialni in gmotni položaj slovenskih upokojencev nesprejemljivo, so navedli v SDS.
– Vlada naj 10 milijonov evrov namesto migrantom nameni za vzdrževanje in gradnjo državnih cest.
– Vlada naj namesto migrantom nameni 14,6 milijona evrov za investicije v slovenskem gospodarstvu.
NSi pa je predlagala, da se za 2 milijona povečajo sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest, denar naj se prerazporedi s postavke Finančna administracija, kjer so sredstva za 17 milijonov evrov višja kot v rebalansu proračuna 2022.
Vladajoči so vsa dopolnila zavrnili, rebalans državnega proračuna bodo začeli potrjevati na plenarni seji, ki se bo začela jutri, v ponedeljek.
J. M.
