Skupina levih t. i. razumnikov ob pomoči nevladnih organizacij, ki jih je bogato financirala prejšnja vlada, in opozicijskih strank te dni zbira potrebnih 40.000 podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Poimenovali so ga tudi zakon o politični policiji. Slednje se sliši udarno, a s policijo zakon nima nobene povezave, še manj s politično policijo.
Novela, ki jo je sprejela nova vladna koalicija, zanjo pa je glasovala tudi Resni.ca, namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, kar je uvedla prejšnja vladna koalicija. Presojo skladnosti z ustavo lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec, ne pa več tretjina poslancev ali tisti, ki bi ga parlamentarna komisija preiskovala. Še vedno pa bi imel preiskovanec posameznik možnost sprožiti upravni spor pred sodiščem, če bi menil, da so mu s preiskavo kršene pravice.
Novela je bila sprejeta zato, ker je prejšnji sklic državnega zbora, v katerem so imele večino Svoboda, SD in Levica, na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič zakon spremenila tako, da je bilo mogoče akt o odreditvi parlamentarne preiskave poslati v presojo ustavnemu sodišču, kar lahko stori tretjina poslancev ali tudi tisti, ki bi ga komisija preiskovala. Ker zasuto ustavno sodišče za odločanje o takšnih zadevah potrebuje veliko časa, to pomeni, da je z vložitvijo takšne zahteve na ustavno sodišče parlamentarna preiskava praktično onemogočena. Klakočar Zupančič je sicer takšne spremembe več kot očitno predlagala z namenom, da prejšnji sklic državnega zbora ne bi preiskoval poslovanja Gen-I in drugih družb v večinski lasti, ki sta jih obvladovala Robert Golob in Svoboda.
Z novelo, ki jo je sprejela nova vladna koalicija, je torej možnost, da bi Svoboda z vložitvijo zahteve na ustavno sodišče blokirala preiskavo v omenjenih državnih družbah, preprečena, kar pa očitno najbolj moti politično levico. Ta želi zato z referendumom preprečiti uveljavitev zakona, s tem pa tudi parlamentarno preiskavo Roberta Goloba.
Hkrati pa novela nima nobene zveze s policijo nasploh, še manj pa politično policijo. O policiji namreč novela sploh ne govori, zato je zatrjevanje pobudnikov, da gre za zakon o politični policiji, povsem preprosto zavajanje.
A. V.
