Zadnja raziskava Mladina 2024 je v zadnjih desetih letih zabeležila izrazit porast vernosti med mladimi. Tako so mladi od 15. do 29. leta postali celo najbolj verna skupina v Sloveniji.
Po omenjeni raziskavi se v Sloveniji več kot tri četrtine mladih izreka za religiozne, pri tem pa prehitijo vse druge starostne skupine. Tako je mladina najbolj religiozna starostna skupina pri nas.
Obrat je zaznan predvsem pri fantih, čeprav se tudi pri dekletih kažejo trendi rasti. Fantje se k religiji obračajo na vseh ravneh, ki so jih merili. Med drugim tudi pogosteje hodijo k verskim obredom.
Po mnenju sociologa Mirana Lavriča z mariborske filozofske fakultete je takšen porast religiozne pripadnosti med drugim tudi posledica vdiranja drugih kultur v Evropo in vprašanja, kdo smo. “V tem kontekstu se rezultati raziskave lepo ujemajo s tem, kar so ugotavljali že sociologi v Evropi: neko reaktivno krščanstvo, krepitev krščanske identitete, ne pa nujno globinsko vernost, ampak identiteto kot odziv na prihod priseljencev, večinsko muslimanskih, ki so prišli s sorazmerno močno identiteto, seveda tudi religijsko. In domača populacija se vpraša: ‘Prihajajo muslimani, kdo smo pa mi?’ Kot odziv se začnejo oklepati svoje matične religije. Mislim, da se nekaj podobnega dogaja med mladimi, še posebej fanti, v Sloveniji,” je dejal za TVS.
Zaradi navedenega tudi ne preseneča, da je letos v Sloveniji rekordno število kandidatov za propedevtični letnik, to je letnik, v katerem se mladi fantje odločajo, ali bi vstopili v bogoslovje in postali duhovniki. V preteklih letih je bilo zanimanje manjše, kandidatov za vpis je bilo namreč od pet do sedem, letos pa se za vpis zanima rekordnih 16 fantov, je poročala Družina.
A. J.
