Guverner Banke Slovenije mag. Boštjan Vasle je po monetarni seji Sveta Evropske centralne banke (ECB) sporočil, da se je gospodarska slika v evrskem območju v drugem letošnjem četrtletju močno izboljšala.
Pospešeno cepljenje in sprostitev ukrepov za zamejitev širjenja virusa sta privedla do široko osnovanega okrevanja in občutnega izboljšanja gospodarske slike v evrskem območju, je guverner Vasle zapisal v izjavi za javnost.
Člani Sveta ECB ocenjujejo takšna gibanja kot skladna z napovedmi, tveganja pa ostajajo enakomerno razporejena. Na finančnih trgih razmere, ob znatni podpori denarne politike, ostajajo stabilne.
Visokofrekvenčni kazalniki za drugo četrtletje tako kažejo na močan odboj v gospodarski aktivnosti, kar je skladno z napovedmi makroekonomskih gibanj, ki so jih v okviru ECB pripravili v juniju.
Obenem je okrevanje gospodarske aktivnosti v preteklih mesecih postalo širše osnovano, kar pozitivno vpliva na izboljševanje razmer na trgu dela.
Ob nadaljevanju visoke rasti v predelovalnih dejavnostih so se ob sproščanju omejitvenih ukrepov v preteklih mesecih močno izboljšale razmere v storitvenih dejavnostih. Indeks nabavnikov za evrsko območje za sektor storitev je junija namreč dosegel najvišjo vrednost po juliju 2007 in tako nakazuje pospešeno okrevanje.
Obeti za prihodnje mesece ostajajo ugodni, pri čemer ostajajo tveganja v obdobju napovedi enakomerno porazdeljena.
Hitrejšo rast bi lahko povzročila večja poraba v času krize natečenih prihrankov. K temu bi lahko prispevalo tudi hitrejše izboljševanje zdravstvene slike.
Nasprotno pa sev delta, ki je v nekaterih državah evrskega območja že povzročil vnovično hitro rast okužb, pomeni največje tveganje za počasnejšo rast.
Ob tem razmere na finančnih trgih ostajajo ugodne. Stroški zadolževanja zasebnih izdajateljev na kapitalskih trgih ostajajo zelo nizki, enako velja za zadolževanje posameznih članic. Po porastu od začetka leta so se dolgoročne zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic od druge polovice maja zniževale.
Strošek zadolževanja države Slovenije na desetletni zapadlosti se je od sredine maja do julija znižal z 0,29 % na okoli -0,10 %. Država se torej ponovno zadolžuje po negativni obrestni meri.
Člani Sveta ECB pričakujejo, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2 %.
Spodbujevalni ukrepi politike ECB bodo tako še naprej zagotavljali obilno likvidnost in ugodne pogoje financiranja bančnemu in nebančnemu sektorju ter državam evrskega območja, s čimer podpirajo nadaljevanje gospodarskega okrevanja po epidemiji in zagotavljamo doseganje stabilne rasti cen na srednji rok.
Celotno guvernerjevo izjavo lahko preberete tukaj
M. D.
