Konec fiktivnih prijav prebivališč in na tej podlagi zlorab socialnih transferjev – socialnega turizma

Državni zbor je potrdil spremembe Zakona o prijavi prebivališča, s katerim se je vlada odločila preprečiti fiktivne prijave prebivališča in zlorabe, ki so se pojavljale v postopkih ob prijavah začasnega ali stalnega bivališča.

S spremembo zakona do primerov, ko je bilo v eni stanovanjski hiši prijavljenih več kot 100 ljudi, ki tam ne prebivajo, ne bo več prihajalo. Konec je tudi t. i. socialnega turizma, pa tudi zlorab v času nekaterih volitev.

Zadnji zakon, ki je bil vložen v slovenski parlament, je bil sprejet leta 2017, v času vlade Mira Cerarja, vendar pa ta ni preprečeval zlorab, ki so se pojavljale v upravnih postopkih, kar se tiče prijave začasnega ali stalnega bivališča. Zato se je zdajšnja Janševa vlada odločila, da bo temu naredila konec, da zlorabe pri prijavi in odjavah na upravnih enotah ne bodo več mogoče.

Spremembe, globe, prijave prek policije

Spremenjen je postopek preverjanja resničnosti prijave z možnostjo takojšnje zavrnilne odločbe s strani zaposlenih na upravnih enotah, in sicer v primerih, ko stavba ni namenjena stanovanjski nastanitvi, če ne dosega površinskih standardov ali, če ne bo predloženo dokazilo o pravici do prebivanja na tem naslovu.

V preteklosti se je namreč pogosto dogajalo, da so bili posamezniki prijavljeni na naslovih podjetij, po novem to ne bo več mogoče.

Uvedeni so površinski standardi, ki bodo določali dopustno število prijavljenih posameznikov na velikost uporabne površine stanovanja. S tem bo onemogočeno, da je v eni stanovanjski hiši prijavljenih, npr., 50 ljudi. Uslužbenec upravne enote bo moral površine preveriti prek Geodetske uprave RS (Gurs), ki ima več kot 80 % površinskih standardov vnesenih v svoj računalniški sistem. Nekatere upravne enote to že preverjajo, ne pa vse. Po novem bo to obvezno za vse.

Ob prijavi bodo zaposleni na upravni enoti morali v uradnih evidencah preveriti podatek o dejanski rabi dela stavbe in uporabni površini stavbe namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi ter število prijavljenih oseb na tem naslovu.

Uvedba krajevne pristojnosti za prijavo stalnega ali začasnega prebivališča ter določitev naslova za vročanje.

To pomeni, da se ne bo več mogoče prijavljati kjerkoli na upravnih enotah, pač pa samo na enoti, ki je krajevno pristojna.

V preteklosti se je namreč dogajalo, da je nekdo, ki je želel prijaviti začasno ali stalno bivališče na območju na primer Slovenske Bistrice in mu tam tega niso ugodili oziroma niso sprovedli, enostavno odšel na upravno enoto v Koper, kjer so ga začasno ali stalno prijavili na naslov v Slovenski Bistrici. Ta primer je v državnem zboru ob predstavitvi sprememb navedel državni sekretar Franc Kangler.

S spremembo zakona je skrajšan tudi upravni postopek preverjanja. Kangler je dejal: “Če danes upravna enota po starem zakonu, ki je v veljav, sproži postopek preverjanja, takšno preverjanje traja najmanj leto dni ali do dve, ko se vabijo priče, vroči pošta in podobno. Zdaj bo drugače.

Vsak bo moral sam dokazati, da ima pogoje, da lahko neko osebo prijavi oziroma bo morala oseba dokazati, da se sme na določenem naslovu prijaviti.

Po novem se bodi tujci na fizičnem naslovu prijavljali prek policije, v roku od 3 do 90 dni. S tem bo zagotovljen tudi elektronski sistem nadzora bivanja tujcev v Sloveniji.

V zakonu so spremenjene tudi kazenske določbe. Tako je posameznik za prekršek kaznovan z globo od 200 do 600 evrov, stanodajalec pa od 1500 do 4000 evrov.

S spremembami zakona bodo tudi dosledno preprečene zlorabe prijavnih in odjavnih služb, posledično tudi nekaterih socialnih transferjev.

Razlogi za fiktivne prijave

Ti so različni. Zelo pogost razlog je v pridobivanju dovoljenja za delo. V praksi se dogaja, da tujci pri naših delodajalcih delajo kratek čas. Z dovoljenjem za delo se jim namreč omogoči delo na območju celotne Evropske unije in tako slovenske delodajalce le izkoristijo za odhod v druge evropske države, kjer je za podobno delo boljše plačilo.

Številne prijave prebivališč so tudi zaradi pridobivanja socialnih transferjev predvsem s strani družinskih članov tujca, ki ima pri nas že prijavljeno prebivališče.

Pomemben razlog pri tem je tudi volilna pravica. Tujci imajo namreč volilno pravico v dveh primerih: na lokalnih in županskih volitvah ter evropskih volitvah.

Tako se je v času teh volitev doslej dogajalo, da so se tujci začasno prijavili pri nas zgolj zato, da so se lahko odpravili na volišča. Z razlogom seveda.

In morda je prav to razlog, zakaj so nekateri poslanci zdaj potrdili spremembe zakonodaje in zakaj ne.

Poslanci so o spremembah zakona glasovali 3. marca 2021 ob 21.21.37. Za spremembe zakona je glasovalo 62 poslancev, proti je bilo 11 poslancev, 15 poslancev (od 88 navzočih) pa se je glasovanja vzdržalo.

Poimensko glasovanje je bilo naslednje (ZA pomeni za spremembe zakona, ki so bile potrjene, tisti, ki so glasovali PROTI, so zagovarjali obstoječi (stari) zakon in zlorabe):

Vir: Državni zbor RS in Vlada RS

J. M.