Predsedniške volitve v ZDA so vsaj začasno preusmerile pozornost stran od še vedno naraščajočega dnevnega števila okužb. Novi predsednik ZDA bo kot trenutno kaže postal demokratski kandidat Joe Biden.
Vlagatelje pa je še posebej razveselil izid volitev v obeh domovih ameriškega kongresa.
Najpomembnejši delniški indeksi so v preteklem tednu na krilih predsedniških volitev v ZDA pridobili na vrednosti. Ameriške in tudi svetovne delnice so ob objavah izidov preštetih glasov iz dneva v dan rasli. Vlagatelje so tudi navdušili izidi, ki kažejo na to, da bo večinsko demokratski predstavniški dom bolj enakomerno razporejen, republikanci pa bodo obdržali večino v senatu. Delniški indeks S&P 500 je teden končal 7,3 % višje (izraženo v USD), medtem ko je dolar izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom 1,9 %. Največjo rast so dosegle tehnološke delnice, zaradi česar je tehnološki indeks Nasdaq v preteklem tednu zrasel za 9 %. Za več kot 7 % je zrasel tudi evropski delniški indeks DJ STOXX 600.
Po preštetju večine glasovnic, zmago, kot vse kaže, slavi demokratski kandidat Joe Biden, ki bo tako postal 46. predsednik ZDA. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in nekdanji predsedniki ZDA novemu zmagovalcu že čestitali, trenutni predsednik Donald Trump še ni sprejel poraza in napoveduje tožbe preko sodišč. Za vlagatelje je ključnega pomena predvsem to, da demokratska stranka ne poveča moči v kongresu in da republikanska stranka zadrži večino v senatu. Novoizvoljeni predsednik bo imel tako manj moči pri uveljavljanju svoje politike, kar pomeni, da bo težje sprejeti večje reforme, kot so dvig davkov ter večja regulacija podjetij iz tehnološke in zdravstvene panoge. Enakomerno razmerje moči bo po drugi strani otežilo pogajanja glede državne pomoči, ki jo vlagatelji pričakujejo. Trgi tako zdaj stavijo na večjo podporo ameriške centralne banke, ki pa je zaenkrat denarno politiko pustila nespremenjeno.
Pozornost vlagateljev se bo od volitev ponovno usmerila v zdravstveno stanje gospodarstva in tudi prebivalstva, na pogajanja o državni pomoči ter k napredku pri iskanju cepiva. Glede na to, da je za nami za borze najbolj uspešen volilni teden po letu 1932, lahko te donosnosti primerjamo s preteklimi. V prvem tednu po volitvah so delnice v več kot polovici primerov zabeležile negativno donosnost, v povprečju je borzni indeks S&P 500 namreč izgubil 1,5 %. Po enem mesecu se je trend že obrnil in delnice so v povprečju dosegle 0,3 % rast. Prvo leto po volitvah je indeks S&P 500 v povprečju dosegel 9,8 % donosnost, kar je nekaj nad dolgoročnim letnim povprečjem. V povprečnem predsedniškem mandatu pa so delnice zrasle za 62,6 %. Najvišje donosnosti so delnice dosegle po volitvah leta 1948 (133,9 %) in 1952 (130,9 %), medtem ko so najslabši rezultati sledili volitvam leta 2004 (-13,1 %) in 2000 (-9,5 %), kar je tudi edino obdobje z dvema zaporednima mandatoma, ko so bile donosnosti negativne.
Čeprav so v povprečju ameriške delnice dosegale višje donosnosti v mandatih demokratskih predsednikov, pa pozitivno po donosnosti izstopajo ravno predsedovanja republikancev, med drugim tudi Donalda Trumpa. Pri donosnosti delnic pa je vsaj tako pomembno vprašanje, v čigavih rokah je spodnji in zgornji dom kongresa. Še bolj kot omenjeno pa so za kapitalske trge pomembni drugi dejavniki, denimo gospodarska rast in realne obrestne mere.
Avtor: Jure Štimac, finančni analitik, NLB Skladi, d. o. o.
(»Oglaševalska vsebina«)
