Podjetje Akrapovič za poslovno enoto Črnomelj, kjer je že 750 zaposlenih, išče 30 varilcev za varjenje po TIG-postopku.
Poročali smo že, da je bila lani plača v podjetju Akrapovič, proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila, d. d., s sedežem v Občini Ivančna Gorica, v povprečju 2.043 evrov bruto (okrog 1.300 evrov neto). Letošnji izplačani regres za letni dopust pa je presegal 1.000 evrov bruto. Ob tem je bila lani povprečna bruto plača zaposlenih v Sloveniji 1.584,66 evra ali 29 % manj kot v podjetju Akrapovič. V Občini Črnomelj pa je bila povprečna bruto plača 1.337,18 evra, kar je 53 % manj kot v podjetju Akrapovič.
Kako je nastajalo podjetje Akrapovič?
Podjetje je zelo urejeno, lastnik Igor Akrapovič je bil sprva zaposlen v očetovi delavnici za brizganje plastike, kjer je bilo 55 zaposlenih. Njegova velika strast so bili motorji in motociklistične dirke. Postal je vrhunski dirkač, tekmoval je v letih od 1977 do 1989. V tem času si je pridobil tudi veliko tehničnega znanja in izkušenj na področju predelovanja motornih koles. Nato je leta 1990 ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov za dirkalna motorna kolesa. Začel je v eni od garaž in podjetje postopoma spravil do zavidljive višine. Danes pa se ukvarja predvsem z razvojem novih izdelkov.
Ne zajedajo se v davkoplačevalski denar
Za podjetje je tudi značilno, da se ne napaja in ne živi od nepovratnih davkoplačevalskih sredstev ali subvencij, niso prejeli nobenih milijonov evrov kot marsikdo drug, čemur smo priča v dnevnih poročilih, prihodke dosegajo na trgu, največ z izvozom, poslovanje je odlično. Glede na to, da so proizvodnjo iz Malega Hudega pri Ivančni Gorici preselili na lokacijo v Črnomelj, kjer je bila sprva tovarna Gorenje, nato Danfoss in potem Secop, prostore pa so odkupili, bi lahko pričakovali, da uveljavljajo subvencije in ostale državne pomoči tudi z naslova programa za Pokolpje. Pa temi ni tako. Akrapovič davkoplačevalcev ne izčrpava, gradi na lastnem razvoju in zdravih podjetniških temeljih. Lanski prihodki podjetja Akrapovič so presegali 12 milijonov evrov. Glede na podatke Gvin.com (podjetja Bisnode) ima podjetje tudi najvišjo možno bonitetno oceno A 1 ++, višjo kot Krka iz Novega mesta.
Iščejo in potrebujejo najboljše
Glede na rast je razumljivo, da potrebujejo tudi kvalitetne kadre. Pri tem dodajmo, da si je poklic varilec, kar zdaj iščejo, mogoče pridobiti tudi po postopku ugotavljanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Program za izobraževanje po dostopnih podatkih traja 80 ur, 10 ur je teorije in 70 ur praktičnega pouka. Poklic je torej dostopen vsakomur. Pretekle dni pa je več pozornosti vzbudilo poročanje v enem od medijev, da v podjetju ponujajo nagrado vsakemu, ki pripelje novega varilca in da je začetna varilska plača 1.100 evrov bruto, gre pa za poslovno enoto v Črnomlju. Kar je v bistvu razumljivo, v Črnomelj so preselili proizvodnjo. Vodstvo ivanškega podjetja smo nato povprašali, kako je s tem.
Na trgu ni dovolj usposobljenih
Uvodoma so nam pojasnili, da je v njihovi poslovni enoti v Črnomlju 750 zaposlenih in da trenutno iščejo 30 novih varilcev z znanjem varjenja po TIG-postopku. In dodali: “Iskanje nam predstavlja velik izziv, saj na trgu dela ni dovolj usposobljenih kadrov.” Pritrdili so, da so se obrnili na zaposlene in jim ponudili tudi nagrado, “če predlagajo kandidate in se potem zaposlitev dejansko tudi izvede.”
Kakovost hitro prepoznajo
Pojasnili so, da je začetna osnovna bruto plača “brez kakršnih koli dodatkov na delovnem mestu varilec – sestavljalec” res 1.100 evrov, da pa je osnovna plača lahko mesečno višja zaradi izmenskega dela in pripadajočih dodatkov. K plači pa je treba prišteti še ostale stvari, ki zaposlenim pripadajo po zakonu. Spomnimo. Povprečna plača v Občini Črnomelj je bila lani 1.337,18 evra. In še bistvo: “Vsi zaposleni imajo možnost napredovanja in s tem povišanja osnovne plače.” Slednje potrjujejo tudi podatki, ki jih prejemamo v uredništvu. Dobri kadri namreč hitro napredujejo in s plačo že kmalu lahko pridejo na dvojni znesek.
Biti varilec ni družboslovni poklic
Težava, ki je, pa nastopi tudi s tem, da je politika izobraževanja v državi dokaj zgrešena, da v bistvu tako to podjetje kot marsikatero drugo iščejo kadre, katerih izobraževanje ni preveč spodbujano. Biti varilec namreč ni družboslovni poklic. Naslednje, kar je, pa je, da mesto Črnomelj ni ravno privlačno za priseljevanje in bivanje. In še posebno: iz občine se je samo v letu dni odselilo 600 prebivalcev. Če bi ostali doma, če bi jim bili zagotovljeni ustrezni pogoji bivanja, bi bilo lahko za vse marsikaj drugače.
– Prispevek o plači in regresu smo objavili tukaj: http://moja-dolenjska.si/regres/
T. H.
