Združenje Frank, ki združuje nekaj tisoč imetnikov posojil v švicarskih frankih, je pred kratkim v državni zbor vložilo predlog zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Z njim bi problematiko omenjenih posojil rešili tako, da bi posojila pretvorili v evre, in sicer po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb in po obrestni meri, ki je takrat veljala za evrska posojila. Zdaj ima tako politika priložnost, da reši to problematiko, ki so jo s ponujanjem “invalidnih” kreditov zagrešile predvsem banke same.
Spomnimo. V prvem desetletju novega tisočletja so nekatere slovenske banke množično nudile posojila, vezana na švicarske franke. Potrošnikom so jih predstavljale kot ugodne in zanesljive ter še posebej primerne za tiste, ki zaradi kreditne sposobnosti ne morejo najeti posojila v evrih. Obrestna mera za posojilo v frankih je bila namreč precej nižja kot pri posojilih v evrih, posledično pa je bila nižja tudi mesečna obveznost. Tako je bilo v nekaj letih gospodinjstvom podeljenih okoli 16.000 tovrstnih posojil v skupni vrednosti več kot 1,2 milijarde evrov.
V naslednjih letih pa je za večino kreditojemalcev, ki so verjeli, da so jim banke “prodale” normalen produkt, sledil šok. V letih 2008 in 2009, ko je nastopila gospodarsko-finančna kriza, se je začelo razmerje med evrom in frankom močno nagibati v prid franku, zaradi česar se je višina mesečnih obrokov za kreditojemalce precej povečala, precej se je povečala tudi glavnica. Položaj je postal še slabši januarja 2015, ko je švicarska centralna banka tečaj franka prenehala umetno vzdrževati na ravni 1,2 franka za en evro. Mnogim so se takrat v trenutku mesečni obroki dvignili tudi za dvajset odstotkov, enako se je zgodilo z glavnicami.
Bralec Matej iz Novega mesta pravi, da je takrat posojilo, ki ga je vzel na 30 let, odplačeval že deset let, kljub temu pa je bila glavnica še vedno višja od zneska, kot ga je prejel. Vzel je namreč 100.000 evra posojila, a je glavnica leta 2015 zaradi spremenjenega tečaja franka narasla kar na 120.000 evrov, in to kljub temu, da je posojilo odplačeval že deset let.
V Združenju Frank so pred novim letom s pomočjo nekaterih poslancev v državni zbor vložili zakon, ki bi rešil problematiko imetnikov posojil v švicarskih frankih v Sloveniji, zdaj pa upajo, da bo v politiki prevladalo toliko razuma in bo zakon dobil podporo. Z njim bi namreč rešili problem kreditojemalcev, medtem ko na drugi strani banke ne bi utrpele bistvenih izgub. Po predlogu bi namreč posojila v švicarski frankih pretvorili v evre, in sicer po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb, obrestna mera pa bi bila takšna, kot bi ji posojilojemalci dobili, če bi posojila najeli v evrih. Torej bi banke zaslužile enako, kot če bi posojilo odobrile v evrih.
Sodna praksa se nagiba v prid posojilojemalcem
No, če politika ne bo rešila tega problema, pa ga bodo očitno sodišča, le da bi lahko v tem primeru breme reševanja problematike padlo na breme davkoplačevalcev. Lahko se namreč zgodi, da bo moralo o zadevi odločati Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer pa je na zatožni klopi vedno država (in v tem primeru ne banke), ki mora tudi plačati morebitne odškodnine. Sodna praksa se namreč vse bolj nagiba v prid posojilojemalcem. Nedolgo tega je namreč Sodišče Evropske unije odločilo, da je treba pri presoji tovrstnih posojil na sodiščih predvsem ugotoviti, ali so bili potrošniki o tem, kakšno posojilo najemajo, zares seznanjeni tako, da so lahko razumeli, v kaj se podajajo. Ugotovilo je tudi, da za zadostno seznanitev ni dovolj, da so jim banke ponudile v podpis izjavo, da so seznanjeni z nevarnostmi valutnega tveganja.
Ker gre pri Sodišču EU za sodišče, ki mora skrbeti za enotno prakso sodišč vseh članic EU, se bodo morala zdaj takšnih navodil držati tudi slovenska sodišča. Tako je le še vprašanje časa, kdaj bomo dočakali pravnomočne razveljavitve prvih tovrstnih posojilni pogodb.
M. R.
