Dokončanje obnove kočevske železniške proge se odmika, odhajajoči sklepajo anekse kot po tekočem traku

Dela pri obnovi t. i. kočevske železniške proge v dolžini 12 kilometrov so se začela že novembra 2016, končano bi moralo biti v 2018, pa ne bo. Vse skupaj je tudi za milijon evrov dražje od pogodbenega zneska.

Aprila lani smo poročali, da bo leta 2018 v Kočevje po nekaj desetletjih spet pripeljal vlak, tako potniški kot tovorni. Obnova še zadnjega 12-kilometrskega odseka železnice – to je od Ribnice do Kočevja – se je namreč začela že v letu 2016. Vendar pa zdaj kaže, da temu ne bo tako. Ne samo čas, za milijon evrov je višja tudi cena obnove od sprva dogovorjene.

Modernizacija t. i. kočevske železniške proge bi morala stati 14,85 milijona evrov. Za izvajanje gradbenih del je bil na razpisu Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), ki je v državni lasti, izbran Kolektor Koling iz Idrije, ki je ponudil najnižjo ceno in je v lasti tajkuna Stojana Petriča, lastnika številnih podjetij, do katerih je prišel s postopkom menedžerskega prevzemanja. Petrič ima zaslombo v Forumu 21, hkrati je lastnik Časopisnega podjetja Delo. Kot takšnemu mu uspeva na številnih državnih razpisih, kjer nato sklepajo številne anekse k osnovnim pogodbam. Mimogrede, ena takšnih prigod zadnjih dni je tudi sklenitev prvega aneksa na območju izgradnje drugega tira, kjer so izgradnjo prvega kilometra oziroma izvlečnega tira podražili že za četrtino dogovorjene vrednosti.

Dela dražja za okrogel milijon, tudi časovno se vse zamika

Tako je bilo tudi z deli za kočevsko železniško progo. Ponujena cena v višini 14,85 milijona evrov se je namreč že dvakrat spremenila. DRSI je s Kolektor Kolingom podpisal že dva aneksa k osnovni pogodbi, začetna cena je višja za milijon evrov. Po prvem aneksu iz novembra 2017 so ceno povečali za 532 tisoč evrov, konec maja 2018 pa so sklenili še drugi aneks in dogovorjeno ceno povišali še za dobrih 442 tisoč evrov. Skupno na 15,8 milijona evrov.

Prvi aneks naj bi bil po pojasnilih direkcije sklenjen zaradi dodatnih del (dodatek za širok izkop v kamnini V. kategorije), drugi pa naj bi bil sklenjen zaradi določenih sklopov nujnih nepredvidenih del, vezanih na dokončanje projekta, so za Finance pojasnili v DRSI. Dodajmo, da državna direkcija spada pod okrilje ministrstva za infrastrukturo. Direkcijo vodi Damir Topolko, odhajajoči minister pa je Peter Gašperšič, doma sicer iz okolice Novega mesta.

O železniški progi med Grosupljem in Kočevjem

Železniški promet med Grosupljem in Kočevjem je bil ukinjen leta 1970, ko je bila prenovljena cesta Kočevje – Ljubljana, znova pa je postal aktualen v zadnjem desetletju, ko je omenjena cesta postala preobremenjena. Dnevno se namreč iz Kočevja v Ljubljano in nazaj vozi okoli 1250 ljudi.

Leta 2008 so progo, dolgo 49 kilometrov, začeli obnavljati. Do leta 2013 so obnovili del od Grosupljega do Ribnice, nato pa so dela zaradi pomanjkanja denarja zastala. Novembra 2016 so z deli znova nadaljevali in začeli z obnovo še zadnjega dela proge, to je od Ribnice do Kočevja. Obnova 12 kilometrov dolgega odseka poleg obnove železniške proge vključuje še zamenjavo ter posodobitev signalizacije in telekomunikacij. Zajema tudi obnovo železniške postaje Kočevje, izvedbo del na postaji Ribnica, Ortnek, Dobrepolje ter ureditev postajališč Čušperk, Spodnja Slivnica in Stara Cerkev ter gradbeno ureditev nivojskih prehodov.

Kdaj bo vse to res končano in kakšna bo končna cena, pa je v tem trenutku še velika neznanka. Odvisna tudi od tega, kdo bo vodil vlado v naslednjem obdobju.

J. M.

Komentarji