V žužemberški občini so po šestih letih zaključili z izgradnjo primarnih vodov projekta »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine«. Zdrave pitne vode iz vodovoda pa 565 občank in občanov še vedno nima. Se bo pa zato po prevzemu vodovoda s strani novomeške komunale, občutno zvišala omrežnina. S sedanjih 9,159 evra na občutno več kot 30 evrov mesečno.
Gradnja vodovoda v žužemberški občini se je z velikimi pričakovanji začela leta 2014. In kaj so zgradili v občini za teh približno 16 milijonov evrov?
V občini Žužemberk je bilo prijavljeno in najmanj toliko tudi zgrajeno, 64,5 km vodovoda, od tega 40,5 novogradnje in 24 km rekonstrukcije zaradi hidravličnih izboljšav. Oziroma 51,1 km primarnih vodovodov in 13,4 sekundarnih vodovodov, ki so bili financirani v okviru operacije in jih je Občina Žužemberk prijavila ob vložitvi vloge za sofinanciranje projekta »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine«.
Očitno naj bi nekateri zaselki predvsem iz ajdovške planote, ki tangirajo na ta sistem, izpadli iz operacije predvsem zaradi nizke stopnje pripravljenosti investicij za te zaselke. Te zaselke bo lahko občina naknadno opremila z vodovodnim omrežjem, vendar je treba najprej zagotoviti dodatnih 6 milijonov evrov.
V letu 2019 so se v žužemberški občini delale prevezave na novi vodovod in izvajali novi hišni priključki tam, kjer so vodovod že imeli od sredine sedemdesetih let, ko so vodovod gradile še mladinske delovne brigade. V nekaterih delih občine se je gradil že drugič, na ajdovški planoti pa so še vedno odvisni od kapnic kot pred začetkom gradnje novega vodovoda.
V sušnih obdobjih na ajdovško planoto vodo s cisternami vozijo žužemberški in dvorski gasilci. Uporabnika en prevoz 7 ali 8 m3 vode stane 40 evrov, 40 evrov in ceno vode subvencionira občina. V sušnih obdobjih večji kmetje plačajo tudi do 600 evrov, da lahko zagotovijo dovolj vode za živino in lastno uporabo.
Tu pa se je zgodba in visoka pričakovanja za 565 občank in občanov žužemberške občine, ki še vedno nimajo dostopa do zdrave pitne vode iz vodovoda, tudi konča. Vse občanke in občane čaka kruta realnost, ki bo prišla z novimi položnicami v začetku prihodnjega leta, ko naj bi novomeška komunala prevzela nov vodovod v upravljanje. Uporabniki se že zdaj pritožujejo. Plačilo komunalnih storitev že pri marsikaterem od njih presega strošek za porabljeno električno energijo. Kaj pa potem?
V žužemberški občini že zdaj pijejo najdražjo vodo v Sloveniji, saj je njena lastna cena 2,3 evra/m3, ko pa občina primakne še subvencijo, je ta za gospodinjstva še vedno 1,4769 evra/m3. Za običajni hišni priključek se sedaj plačuje 9,1593 evra omrežnine, ko naj bi v začetku prihodnjega leta nov vodovod prevzela v upravljanje novomeška komunala, bo omrežnina okoli 30,00 evrov mesečno.
Da bo 565 občank in občanov končno dobilo zdravo pitno vodo iz vodovoda, bo treba zagotoviti za sekundarne vode še dodatnih 6 milijonov evrov. Končna cena vodovoda bo okrog 22 milijonov evrov. To pa pomeni, da se bo omrežnina še povečala in bo občutno čez 30 evrov mesečno. Ta pa naj bi bila tako visoka, ker naj bi bila gradnja novega vodovoda predraga in ne dovolj premišljena.
Ne samo, da bodo v žužemberški občini uporabniki pili najdražjo vodo v Sloveniji. Verjetno bo to tudi občina, v kateri bodo imeli med najvišjimi, če ne najvišjo omrežnino. Če bo ta mesečo za okoli 30,00 evrov višja od sedanje, to pomeni približno 360,00 evrov letno več kot uporabniki plačujejo zdaj. To je polovica povprečne slovenske pokojnine (na dan 1. 1. 2020 je bila ta 712,53 evra). Bodo zmogli ta dodatni strošek plačevati upokojenci, brezposelni in tisti z nizkimi dohodki?
Novomeška komunala naj bi leta 2010 za rešitev problematike vodooskrbe v Občini Žužemberk pripravila posebno študijo. Za občutno manj denarja naj bi se rekonstruiral obstoječi vodovod in zgradil nov vodovod tam, kjer ga še niso imeli. Učinek bi bil isti in uporabniki bi plačevali veliko nižjo omrežnino kot jo bodo sedaj. Na občini naj bi to vedeli, vendar so se odločili za dražjo varianto. Kje je končala študija in zakaj je končala tam kjer je, bi morale občanke in občani vprašati takratno občinsko vodstvo z nekdanjim županom na čelu.
Novo vodstvo občine z županom Jožetom Papežem, si močno prizadeva zagotoviti potrebna manjkajoča sredstva v višini okoli 6 milijonov evrov, da bi 565 občank in občanov končno lahko pilo zdravo pitno vodo iz vodovoda. Pričakovanja so velika, ker vse skupaj traja že predolgo. Občinska uprava je že pripravila potrebno dokumentacijo in pogovori že potekajo. Bo država imela razumevanje in občini zagotovila manjkajoča sredstva ter 565 občankam in občanom v 21. stoletju omogočila dostop do zdrave pitne vode iz vodovoda, kar je zapisano tudi v Ustavi Republike Slovenije?
Vir: svetovni splet in dokumentacija, ki jo hranimo v uredništvu.
J. M.
