V četrtek, 9. marca, bo Svetovni dan ledvic, ki je letos posvečen Zdravju ledvic za vse. Bolezen ledvic prizadene veliko ljudi, zato je pomembno, da informacije o tem, kako ohraniti zdrave ledvice dosežejo čim več ljudi.
Tako so v spremnem dopisu zapisali v Društvu ledvičnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine, katerega predsednik je Danijel Brezovar.
V društvu navajajo:
Kronična ledvična bolezen je izraz, ki pomeni da so ledvice poškodovane, ne delajo dovolj dobro, z drugo besedo so bolne, obenem pa to stanje traja že nekaj časa. Na žalost je kronična ledvična bolezen (KLB) zelo pogosta. Imelo naj bi jo okoli 10 % vsega odraslega prebivalstva v Sloveniji, torej približno 180.000 ljudi. Največji problem KLB je, da močno vpliva na zdravje celega telesa, predvsem na srce in žile. Ljudje s KLB živijo bistveno krajša življenja kot njihovi vrstniki, v napredovali fazi bolezni pa imajo tudi veliko težav.
Kot mnoge kronične bolezni današnje dobe, za primer bi lahko navedli arterijsko hipertenzijo in sladkorno bolezen, tudi KLB sprva povzroča zelo malo simptomov. Ocenjujejo, da kar 90 % bolnikov s KLB ne ve, da ima težave z ledvicami. Zato je zelo pomembno, da se testirajo tiste osebe, ki imajo povečano tveganje za nastanek bolezni ledvic. To so bolnikih s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, srčno-žilno boleznijo in tisti, ki imajo bližnje sorodnike z ledvično boleznijo ali so sami že v preteklosti imeli težave z ledvicami.
Zakaj in kako pride do bolezni ledvic? Ključna stvar, ki jo moramo vsi prepoznati in sprejeti, je, da so kronične bolezni, ki nas dandanes vse bolj pestijo, večinoma posledica nezdravega življenjskega sloga. Povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in ledvične bolezni so povezane z načinom življenja, kateremu smo vse bližje in ki vključuje malo telesne aktivnosti ter nezdravo prehranjevanje. Glede na to, da je nezdrav življenjski slog vse bolj pogost, ni presenetljivo, da je tudi KLB vse pogostejša. Kaj je razlog za ta neugoden trend? Nedvomno je k vsemu močno pripomogla tudi pandemija Covid-19, ki nas je v veliki meri zaprla med štiri stene naših domov in službenih prostorov. Zdi se, da so se nove navade ukoreninile, kljub počasnem ugašanju pandemije in vračanju v bolj normalno življenje.
Ne smemo zanemariti tudi ključnega vpliva, ki ga imajo socialne aktivnost na zdravje in srečo vseh nas. Najdalj trajajoča raziskava, ki obravnava glavne vzroke za nastanek kroničnih bolezni in jo izvajajo na univerzi v Harvardu, je pokazala, da so najbolj zdravi in srečni ljudje tisti, ki imajo dobre odnose z drugimi ljudmi.
Vsi, ki se ukvarjamo z ledvičnimi boleznimi, zdravnice in zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ter nenazadnje bolnice in bolnike, si želimo zdravje ledvic za vse. Najboljši način kako lahko to storimo je, da premislimo kako trenutno živimo svoja življenja. Imamo priložnost in dolžnost, da te neugodne trende obrnemo in se vrnemo k boljšemu, bolj zdravemu in bolj srečnemu življenju. Življenju, kjer več časa preživljamo v naravi, sproščeni, z dobrimi prijatelji in ob hrani, ki smo si jo izbrali in pripravili, da bomo v njej uživali in zdravo jedli. Zato je drugi slogan letošnje akcije – Gremo vsi ven! Za zdrave ledvice, dušo in telo.
Več o ledvičnih boleznih in temah, ki se tičejo ledvic, lahko preberete na spletni strani – Svetovni dan ledvic 2023 – kjer boste našli ogromno zanimivih vsebin.
A. L.
