Slovenija v zadnjem obdobju močno zaostaja za povprečjem držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri rasti realnih plač, kar nakazuje na počasnejše izboljševanje kupne moči Slovencev v primerjavi z večino razvitih gospodarstev.
Po najnovejših podatkih OECD za tretje četrtletje 2025 je povprečna letna rast realnih urnih plač v državah OECD znašala okoli 1,8 %. Na vrhu lestvice so države z zelo močno rastjo, kot so Turčija, Poljska, Litva, Grčija in Madžarska, kjer realne plače rastejo med približno 4 in 6 % na letni ravni.
Slovenija se nahaja globoko v spodnjem delu lestvice – med državami z najšibkejšo dinamiko realnih plač. V teh državah je rast realnih plač zelo nizka (pod 1 %) ali celo blizu ničle oziroma rahlo negativna. To pomeni, da kljub relativno ugodnemu položaju na trgu dela (nizka brezposelnost) in nominalni rasti plač v Sloveniji inflacija poje velik del zvišanj.
Posledica je, da se kupna moč slovenskih plač izboljšuje bistveno počasneje kot v večini primerljivih držav OECD – zlasti v primerjavi z vzhodnoevropskimi tekmeci (Poljska, Litva, Madžarska, Češka), ki so v zadnjih letih močno pospešile realno rast plač.
OECD v svojih poročilih opozarja, da se okrevanje realnih plač po inflacijskem šoku po pandemiji in energetski krizi po letu 2022 zdaj upočasnjuje skoraj povsod, a v Sloveniji je zaostanek še posebej izrazit. To lahko vpliva na domačo potrošnjo, konkurenčnost (zaradi visokih nominalnih rasti plač ob šibki produktivnosti) in občutek blaginje med prebivalstvom.
Alja Jambrek
