Vzporedni mehanizem globoke države: Factor banka nastala iz interne Iskra banke

(vir: gov.si)

Kako je razvpiti oligarh Darko Horvat svojo finančno-podjetniško hobotnico zgradil s pomočjo partijskega vzporednega mehanizma. Kje je Darko Horvat danes? Tega nihče zanesljivo ne ve, naj bi pa bil med Londonom in Švico.

Knjiga Rada Pezdirja Vzporedni mehanizem globoke države z dokumenti razkriva finančno poslovanje Kučanove partije in Udbe.

Horvat je bil po letu 2000 povezan tudi z Izraelom, pot mu je tlakoval Milan Kučan, izraelska in slovenska združba pa se je prepletala prek lastniške strukture Aktive v Horvatovi lasti.

Darko Horvat, prvi in edini pravi tranzicijski oligarh, je imel v lasti okoli 120 podjetij, iz njih je sestavil nepregledno mrežo, z različnimi preigravanji je iz sistema potegnil približno 300 milijonov evrov. Skoraj polovica teh podjetij ima sedež v različnih davčnih oazah – od Cipra, Luksemburga, Nizozemske, Gibraltarja, Caracasa, Deviških otokov do Johannesburga.

Tajkunska Factor banka

Knjiga dr. Rada Pezdirja z naslovom: Vzporedni mehanizem globoke države

Rado Pezdir, avtor knjige Vzporedni mehanizem globoke države, opisuje tudi pot tajkunske Factor banke.

Ta je nastala iz interne Iskra banke. Nato je prešla v zasebno last, v letih 2013 in 2014 je lastnike propada rešila Alenka Bratušek (SAB), takratna predsednica vlade. V bistvu je zasebno banko reševala na hrbtih vseh davkoplačevalcev.

V Sloveniji se je Horvat s svojim pidovskim imperijem Aktiva pojavil v drugi generaciji lastnikov Factor banke. Mreža, ki je vzpostavila Factor banko in mreža okoli Aktive sta bili namreč identični.

Factor banka nastala iz interne Iskra banke

Factor banka je bila v sodni register vpisana 14. septembra 1993. Ustanovljena je bila v obdobju, ko je stekla prva sanacija paradržavnih slovenskih bank. Nad sanacijo takratnih bank v državni lasti je bdela Agencija za sanacijo bank in hranilnic, zato je bilo preko Ljubljanske banke na domačih tleh skorajda nemogoče izpeljati kakršne koli sheme.

Po navedbah Pezdirja je zato povsem verjetna teza, da so Factor banko ustanovili zato, da bi omogočali vzporedno bančništvo v Sloveniji.

Za veliko Iskro in njeno banko pa je znano, da je bila del sistema vzporednega bančništva, spomnimo zgolj na švicarski Cranex in sodelovanje z nekdanjo Službo državne varnosti (SDV oz. Udbo).

Primarna naloga Iskrine interne banke je bila kontrola denarnih tokov in devizno poslovanje sistema Iskra. Podobno kot v sistemu vzporednega bančništva je Iskrina interna banka denar lahko nekaj časa zadržala, obračala in s tem napolnila svoje črne fonde, po koncu teh sivih finančnih operacij pa ga je spet vrnila tja, kamor je bil že od začetka namenjen.

Druga generacija lastniške strukture Factor banke

Darko Horvat je v lastniško strukturo Factor banke vstopil ob njeni likvidaciji leta 2013. Takrat so likvidirali tudi mariborsko Probanko. Tudi to v času Bratuškove in v breme davkoplačevalcev.

Ob likvidaciji Factor banke je bilo razkrito, da banka nima dovolj sredstev, da bi poravnala svoje obveznosti, izkazovala je negativni kapital v višini 283,3 milijona evrov. Banki je bilo nato omogočeno, da je črpala posojilo, v času Bratuškove ji je bilo odobreno posojilo s poroštvom države, ki je bilo v breme vseh davkoplačevalcev unovčeno junija 2014 (v času njene vlade).

Factor banka je postala dolžnica državnega proračuna, nekaj posojila je bilo vrnjenega, neodplačan del pa je bil februarja 2016 prenesen na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Banka je bila tudi dokapitalizirana z zneskom 265 milijonov evrov in nato likvidirana 19. februarja 2016.

S tem je odmrla banka, ki je bila tesno vpletena v omrežje kapitala, ki je slovensko tranzicijo vstopal prek vzporednih mehanizmov. Dolgove in davek tega pa plačujemo vsi. Protagonisti, tajkuni in reševalci oz. reševalka so (trenutno) “na varnem”.

Knjigo lahko naročite tudi TUKAJ.

J. M.