V Urgentnem centu Splošne bolnišnice Novo mesto veljajo nova pravila. To pomeni, da v center še naprej sprejemajo vse nujne primere, ki tja res tudi spadajo (urgentno ali z nujnimi napotnicami osebnih in ostalih zdravnikov). Za ostale, ki so se doslej raje napotili na urgenco kot k svojemu zdravniku ali v zdravstveni dom, pa velja, da jih bodo sprejeli le, če osebni zdravnik pacienta v tistem času ne dela oziroma je tudi primarna zdravstvena ambulanta zaprta. S tem preprečujejo t. i. zlorabe, ki jih, resnici na ljubo, ni malo.
Že dolgo ni bila nobena skrivnost: Primi se za trebuh in pojdi na urgenco
Ukrep je sprejelo vodstvo bolnišnice. Opravičeno, saj se je doslej med posamezniki že pošteno prijelo načelo, da se na urgentnem centru najlažje in najhitreje pride do vseh potrebnih pregledov. Le znajti se je treba in namesto k osebnemu zdravniku zaviti v urgentni center, pri tem pa se prijeti za trebuh, tožiti in podobno. Nekateri so namreč to že s pridom izkoriščali. S tem so se iznajdljivi izognili tudi dolgim čakalnim vrstam, bodisi pri osebnih zdravnikih, bodisi pri ostalih pregledih v specialističnih ambulantah. To ni bila nobena skrivnost več, na to so zdravniki opozarjali tudi pred več kot letom dni.
Obiskanost 60 odstotkov nad normativi
Obravnava v urgentnem centru pa je z vidika zdravstvenega sistema precej dražja kot pri osebnih zdravnikih v zdravstvenih ambulantah, saj je ovrednotena po drugačnih merilih. Splošna bolnišnica Novo mesto je imela lani okoli milijona evrov izgube. Direktorica Milena Kramar Zupan pa je pred dnevi povedala, da so lani v obravnavo v urgentnem centru sprejeli okrog 64 tisoč oseb, to je povprečno po 175 dnevno. Predvideni letni obisk za center, kot ga imajo, pa je do 44 tisoč bolnikov letno, to je okrog 120 bolnikov dnevno. V letu 2017 pa naj bi se število povzpelo predvidoma na 70 tisoč, kar pomeni, da dnevno sprejemajo že okrog 192 oseb ali 60 odstotkov nad normativi.
Stanje bolnišnico zelo bremeni, direktorica je to ocenila za tik pred finančnim zlomom, zato so se odločili za sprejem ukrepov za omejitev obiska. Ti pa ne bodo v ničemer omejili zdajšnjih zdravstvenih pravic.
Urgenca bo tako sprejemala le življenjsko ogrožene paciente, dejansko nujne primere in akutno obolele izven delovnega časa njihovih osebnih zdravnikov ter pediatrov. Za ukrep so se v bolnišnici odločili zaradi nenormalne gneče, ki ogroža nemoteno delovanje centra.
Do 5 odstotkov nenujnih primerov
Pri tem so v Splošni bolnišnici Novo mesto ugotovili, da v urgentnem centru obravnavajo tudi do pet odstotkov nenujnih primerov. Od akutno obolelih, teh je okrog 20 odstotkov vseh, ki obiščejo urgentni center, pa je kar 40 odstotkov takšnih, ki bi morali najprej obiskati osebnega zdravnika ali pediatra, ne pa, da se takoj napotijo na urgentni oddelek.
Ob tem ugotavljajo, da prihaja tudi do podvojitve postopkov in preiskav. To jemlje čas zdravstvenemu osebju, bolnišnici pa povzroča nepotrebne dodatne stroške. Hkrati pa se pojavljajo tudi zlorabe njihovih urgentnih zdravstvenih storitev.
In kako bo, če bo še naprej prihajalo do zlorab?
Bolnišnica bo opravljene storitve osebi, ki bo to zlorabila, zaračunala. Pri tem bodo bolnike najprej obveščali. Čeprav je stanje znano in ni nobena skrivnost, da prihaja do zlorab, pa so v bolnišnici še vedno previdni pri izjavah, saj pravijo, da »je težava predvsem v neobveščenosti bolnikov«. Dodajajo še, da bodo v uvajalnem obdobju novih ukrepov, to je v oktobru, akutno obolele, ki jih bodo obiskali med delovnim časom zdravstvenih domov, napotili k osebnim zdravnikom. Če bodo ti kljub svojemu nenujnemu stanju zahtevali obravnavo, pa jih čaka poravnava stroškov.
Za podobne ukrepe so se že odločili tudi v jeseniški in izolski bolnišnici, delno tudi v celjski. Pri tem je treba vodstvu novomeške bolnišnice pritrditi, v urgentni center spadajo namreč le nujni primeri. Vse ostalo je zgolj zloraba sistema. Urgentni centri tudi ne morejo biti nadomestilo za neurejenost zdravstvenega sistema nasploh in protiutež dolgih čakalnih dob, kar je sicer stvar resornega ministrstva za zdravje, ki tega problema »ne vidi« oziroma noče videti in na tem področju ne stori domala ničesar.
