DomaSlovenijaTrenutek resnice: Polovico državljanov so spravili na kolena

Trenutek resnice: Polovico državljanov so spravili na kolena

Po uveljavitvi sklepa Banke Slovenije o omejitvah kreditiranja, ki je začel veljati 1. novembra 2019, se je kreditiranje prebivalstva izrazito znižalo. V posameznih bankah je to med 15 in celo 50 odstotki, večina bank poroča o upadu kreditiranja med 30 in 40 odstotki. V skupnem znesku je to najmanj 50 do 70 milijonov evrov manj posojil mesečno ali 600 do 740 milijonov evrov letno.

Upad kreditiranja velja tako za stanovanjska kot potrošniška posojila, to ima vpliv pri potrošnji v maloprodaji in nakupih predvsem rabljenih stanovanj.

V Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da je upad kreditiranja dejansko še večji, saj potrošniki, zlasti tisti z nižjimi dohodki in več otroki, sploh ne pridejo več povpraševati po kreditu v banko, saj že sami izračunajo, da kredita v bankah in hranilnicah v Sloveniji ne bodo mogli dobiti.

Kreditno nesposobnih okoli 700 tisoč državljanov ali polovica vseh z rednimi dohodki

  • 57 % upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, kredita v bankah ne more več dobiti;
  • vsaj 20 % zaposlenih (114 tisoč), ki prejema neto plačo do 928 evrov, in preživlja enega ali sopreživlja enega otroka, ne more več dobiti kredita;
  • tudi v višjih razredih neto plač med 10 do 25 % zaposlenih ni več kreditno sposobnih.

Podatke je objavilo Združenje bank Slovenije. V Sloveniji imamo skupno manj kot 1,5 milijona državljanov, ki so bodisi zaposleni ali upokojeni. To pomeni, da jih vsaj polovica posojila ne more več najeti.

Težava so predvsem prenizki neto dohodki

Ukrep Banke Slovenije o omejitvi kreditiranja je delno razumljiv, banke so pred 1. novembrom posojila odobravale tudi tistim, ki prejemajo nižje dohodke od minimalne plače. Takšnih posojil je bilo okoli 3 odstotke vseh.

Podatki o tem, kdo ne more pridobiti posojila, pa v bistvu razkrijejo bistveno previsoke davke in prispevke, ki jih iz svojih dohodkov plačujemo v Sloveniji, zato so neto plače prenizke. Ob okoli 1700 evrov bruto plači je neto plača dobrih 1000 evrov. Na to delodajalci (podjetja in ostali) plačujejo še dodatne prispevke in davke (t. i. bruto-bruto), tako da jih en zaposleni, ki prejema povprečno plačo, stane že blizu 2000 evrov. Ob tem, da ta še vedno prejme dobrih 1000 evrov neto plače.

To je povprečna plača, s tem, da na primer Novomeščan ali Novomeščanka v povprečju mesečno prejme okoli 1250 evrov neto plače, občina pa se s tem uvršča med prvih pet občin v državi, kjer prejemajo najvišje plače. V Beli krajini pa je povprečna neto plača bistveno nižja, tudi za več sto evrov. Posledično so zelo nizke tudi pokojnine.

J. M.

ZADNJI ČLANKI

Črnomelj: Konec tedna osrednje dogajanje letošnjega Jurjevanja v Beli krajini

V Jurjevanski dragi v Črnomlju se bo drevi s slovesnim odprtjem začelo osrednje dogajanje 62. Jurjevanja v Beli krajini, najstarejšega slovenskega folklornega festivala. Vse do nedelje...

Griblje: Slovesno obeležili 500-letnico prve pisne omembe cerkve sv. Vida

V Krajevni skupnosti Griblje so v nedeljo obeležili 500-letnico prve pisne omembe cerkve sv. Vida v Gribljah. Slovesno sveto mašo je daroval msgr. Andrej...

Napadalcema na novomeške dijake več let zapora

Na Okrožnem sodišču v Novem mestu so v petek epilog dobil napadi na novomeške dijake. Na več let zapora je sodišče obsodilo 19-letna Moldavca...

Zaradi moškega na viaduktu več ur zaprta dolenjska avtocesta

Zaradi moškega v stiski, ki je grozil, da bo skočil z viadukta med predoroma Debeli hrib in Mali Vrh, je bila včeraj in danes...