V Iskri Semič so 24. januarja izvedli dvourno opozorilno stavko, ki je bila povsem v senci takratne opozorilne stavke v delu javnega sektorja, ki je potekala tega dne, zato je bila stavka Iskrinih okoli 450 zaposlenih v javnosti spregledana. V uredništvu smo pridobili podatke tudi o tem, kaj so se dogovorili in kakšni so učinki sindikalnega boja v tej enoti.
Začetek Iskrine stavke sega sicer že v sredino lanskega leta, ko je Izvršilni odbor podružnice sindikata SKEI Iskra, d. d., PE Kondenzatorji, 19. julija razpravljal in nato v zapisnik napisal številne kršitve, ki se dogajajo v podjetju. Navajali so neplačevanje nadur in malice, nadzor s snemanjem in nezakonito delo tujcev, pa tudi prepoved sindikalnih objav na oglasnih deskah v podjetju.
Snemanje in nadzor
V sindikatu so vodstvu podjetja, ki je v lasti družine Šešok, očitali, da prek nezakonito nameščenih kamer in brez pravega razloga izvaja nadzor delavcev pri opravljanju dela. Snemanje pa da poteka brez opozoril glede tega, da naj bi bile snemalne naprave prižgane. Vodstvu so očitali, da na takšen način kršijo pravico do zasebnosti, dostojanstva in integritete, komunikacijske zasebnosti ter informacijske zasebnosti oziroma varovanja osebnih podatkov.
Nadomestilo za malico in izplačilo dodatkov za nadure
Nadalje so navajali, da delavci, ki delajo ponoči, ko je menza zaprta, ne dobijo izplačanega nadomestila za malico v višini 6,12 evra, čeprav jim ta pripada v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti. Namesto tega jim je vodstvo izplačevalo po 3,5 evra, to je toliko, kot tistim, ki na malico ne hodijo. Posebno težavo je predstavljalo tudi neizplačevanje pripadajočega dodatka za nadure. Obstajala je domneva, da je bilo teh nadur od 15.000 do 20.000. Iz zapisnika je bilo tudi razvidno, da Iskra nadure izplačuje le delno, nekaterih do 10 odstotkov, nekaterim pa nič. Sindikat je med drugim zahteval tudi vpogled v podatke o plačah.
Stavko napovedali 12. januarja
Vodstvo je poleti nato zagotavljalo, da bodo stvari uredili do konca leta. Očitno se to ni zgodilo, saj je sindikat organiziral stavkovni odbor in 12. januarja 2018 napovedal stavko, ki je bila nato 24. januarja. Predsednik stavkovnega odbora je bil Marija Skala, predsednik Iskrinega odbora SKEI.
Zapis s sestanka dan pred stavko
Še pred opozorilno dvourno stavko se je nato med zaposlenimi pojavil zapis, kratek povzetek dogodkov o sestanku med vodstvom in stavkovnim odborom, ki je bil dan pred tem. Zapisano je, kako jim je Matija Šešok hotel dopovedati, da je napovedana stavka neupravičena, saj da vse zahteve že izpolnjujejo in da tudi ne bo plačana. Spet je bilo govora, kako investirajo v Semič in kako je Iskrašem »oče odplačal dolgove, da so lahko sploh obstali«. Šešok je nato, glede na zapis, ki smo ga pridobili, pred predstavnike sindikata v Iskri večkrat vrgel mapo, češ naj si ogledajo odškodninsko tožbo, ki jim jo bo, »kot je rekel, poslal preko sodišča«. Pri tem naj bi bile, glede na zapis, uporabljene tudi precej težke besede, govora naj bi bilo tudi o razbitih zobeh. Po uri in pol prerekanj so nato ugotovili, da ne bodo prišli skupaj, 24. januarja so nato zaposleni stavkali, podprlo jih je tudi vodstvo SKEI, med drugim tudi Lidija Jerkič. Je pa Iskrinemu sindikatu sporočila, da »v Iskro prihaja Dušan Velše«, področni predsednik SKEI. Jerkičeva je sicer tistega dne nastopila na protestnem shodu javnega sektorja (v vlogi predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije – ZSSS), njen nastop pa je postal znamenit po besedah: »Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli.« No, to je veljalo za javni sektor, ne za Iskro.
Dogovor po stavki
V uredništvu smo nato prejeli dokument z naslovom Dogovori sestanka z dne 24. januarja 2018 med stavkovnim odborom sindikata SKEI Iskra, d. d., PE Kondenzatorji in predstavniki delodajalca, iz katerega je razvidno, da so se predstavniki stavkovnega odbora in predstavniki delodajalca dogovorili več stvari. Iskro so na sestanku zastopali Matija Šešok, direktor Rok Kokalj, finančni direktor Aleš Klavžar in direktorica kadrovske službe Nataša Pirca Kovačič.
Dogovor je naslednji:
1. zahteva: Izplačilo celotnega dodatka za minulo delo iz minimalne plače, tako, da se ta obračuna in izplačuje nad zneskom minimalne plače v RS od 1. 1. 2018.
Dogovor: Za izplačilo zneska denarja, ki predstavlja drugo polovico dodatka za minulo delo, bodo skupaj in soglasno oblikovali in se dogovorili za kriterije za izplačilo kot nagrado zaposlenim ob koncu leta 2018.
2. zahteva: Redno izplačevanje nadur zaposlenim, ob vsaki plači za tekoči mesec
Dogovor: Vodstvo je obljubilo, da se bodo vse mesečno opravljene nadure izplačevale sproti, koriščenje nadur pa bo možno le v primerih, ko gre za kritje odsotnosti, ki jih delavci ne morejo pokriti z dopustom. V takšnem primeru bo koriščenje 1: 1 (1 nadura za 1 koriščeno ur0.
Nadure, ki so bile opravljene v preteklosti in še niso bile izplačane, pa bodo izplačane v naslednjih treh mesecih (vsak mesec eno tretjino), najkasneje do izplačila marčevske plače, ki bo v aprilu 2018.
3. zahteva: Izplačevanje dodatkov za nadure v primeru koriščenja nadur 1:1,5
Dogovor: V primeru koriščenja nadur se ohrani razmerje 1:1. (S tem so se vsi strinjali.)
4. zahteva: Obračuna in izplačuje se dnevno nadomestilo za prehrano v višini 6,12 evra vsem, ki malice zaradi kakovosti in slabih izkušenj ne jedo.
Dogovor: Vodstvo je to zavrnilo, hkrati pa obljubilo, da bo od 1. februarja topel obrok omogočen tudi delavcem v nočni izmeni. (Tu so izjeme za tiste, ki bodo prinesli potrdilo zdravnika, specialista medicine dela, da zaposleni potrebuje dietno prehrano).
5. zahteva: Vpogled v podatke o plačah, minimalnih plačah in opravljenih nadurah
Dogovor: Kadrovska služba bo podatke poslala v skladu s panožno kolektivno pogodbo, do 16. februarja 2018.
6. zahteva: Preklic prepovedi sindikalnega oglaševanja na oglasnih deskah v obratih
Dogovor: Za sindikalne namene se uporablja obstoječa tabla na hodniku. Za vsebine, povezane z ohranjanjem zdravja, pa sindikat lahko ta obvestila objavi tudi na ostalih tablah po obratih, za kar mora pred tem pridobiti dovoljenje od vodstva.
7. zahteva: Prekinitev snemanja delavcev prek video nadzornih kamer med delovnim časom, ko so delavci prisotni v delovnih prostorih.
Dogovor: Vodstvo vztraja, da je video nadzor namenjen varovanju zaposlenih in premoženja, upravljanje in ravnanje z osebni podatki, pridobljenimi na ta način, pa je v skladu z zakonodajo. Stavkovni odbor je to obrazložitev sprejel, od 13 je proti glasoval le 1.
8. Dodatni dogovor: Vodstvo in člani stavkovnega odbora se dodatno soglasno dogovorijo, da bo z namenom zmanjševanja bolniških, ki so v PE Kondenzatorji zelo visoke (preko 9 %) in presegajo slovensko povprečje, z mesecem februarjem uveden mesečni dodatek 25 evrov, ki bo izplačan pri plači tistim delavcem, ki v tekočem mesecu niso koristili bolniškega staleža.
Matija Šešok: “Iskra zaposlenim plačuje/daje več kot to zahtevata zakon in kolektivna pogodba”, očitke o grožnjah zavrača
Za mnenje o stavki in stavkovnih zahtevah smo vprašali tudi v Iskro, Matija Šešok pa nam je nato sporočil, da je bila stavka izvedena “v manjšem obsegu, ker se je niso udeležili vsi zaposleni”. Ne glede na to se je vodstvo sestalo z Izvršilnim odborom sindikata in so že na dan stavke rešili vsa odprta vprašanja. Dodal je: “Poudariti velja, da je bila stavka interesna, ker Iskra, d. d., v celoti izpolnjuje vse svoje zakonske dolžnosti do zaposlenih in še več. Povedano drugače, Iskra zaposlenim plačuje/daje več kot to zahteva zakon in kolektivna pogodba. S tem seveda ni nič narobe, ker si vsi želimo motiviranih zaposlenih.” V nadaljevanju je zavrnil trditve iz zapisa zaposlenim pred stavko, ki se je nanašal tudi na grožnjo o razbitih zobeh in vložitev tožbe. Šešok je zapisal: “Trditev je bizarna in obenem žaljiva, ker nihče na tem sestanku ni nikomur povedal, da mu bo razbil zobe in gre za popolno neresnico.” Dodal je, da je “kolegu Skali, da v kolikor misli nadaljevati z neosnovanim blatenjem družine Šešok (primer, na oglasno desko je obesil obvestilo, da je lastnik Iskre slamnato podjetje in takšnih primerov je še mnogo) in neresnicami bo dobil odškodninsko tožbo. Primer je tudi izmišljotina z razbitimi zobmi, kjer si je zadevo izmislil, zato da bi podpihoval zaposlene. Ko sem mu povedal, da se lahko opraviči ali pa bo tožen, je zadevo takoj umaknil in napisal, da ni tako mislil.”
Matija Skala se na naša vprašanja o stavki ni odzval.
To je torej razvoj in učinek sindikalnega boja in dogovora z vodstvom podjetja Iskra, PE Kondenzatorji Semič, ki je v popolni zasebni lasti. Razlika med tem, za kar se bojujejo v gospodarstvu v primerjavi z zahtevami javnega sektorja, kjer so nekatere stvari samoumevne in urejene do potankosti, je torej več kot očitna.
A. L.
