Ustavni sodniki so soglasno odločili, da je v primeru Zemirja Begića iz Semiča kršena ustavna pravica do povračila odškodnine in razveljavili dve sodbi, zadevo pa vrnili Višjemu sodišču v Ljubljano v novo odločanje. Gre za primer piva, ki se je z velikim pompom in medijskim linčem začel konec leta 1998. Izkazalo se je, da je šlo za prazen nič, zdaj, ko bi morala država lastniku izplačati odškodnino, pa postopek neizmerno zavlačuje. Da mu s tem krši ustavno pravico, so zdaj zapisali tudi sodniki Ustavnega sodišča RS.
Odločbo o razveljavitvi sodb je Ustavno sodišče RS objavilo v petkovem uradnem listu. Iz dolge obrazložitve je razvidno, da je bilo v procesih zoper Begića, ki je imel v Semiču gostilno (bolj znano kot džamija) storjenih veliko napak. Ustavno sodišče je tako razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 1. oktobra 2015 in sodbo Višjega sodišča RS z dne 23. februarja 2011. O vsem skupaj bo moralo višje sodišče odločati še enkrat.
Začelo se je 27. oktobra 1998
Tako v Semiču kot širše je dobro znan primer iz konca leta 1998, ko so bili tudi mediji polni novic o tem, da podjetje Izbor, njegov lastnik je bil Zemir Begić, proizvaja in prodaja pijačo Mary Jane, to je pivo z dodanim ekstraktom konoplje. Zdravstveni inšpektorat je 27. oktobra 1998 opravil inšpekcijski nadzor in jim ustno prepovedal prodajo pijače. Nato je preiskave 16. novembra 1998 opravil še Center za kriminalistično-tehnične preiskave in v analizi zapisal, da ima napitek Mary Jane sestavino z elementi THC, dva dni za tem pa je sledila še pisna inšpekcijska odločba, s katero so podjetju prepovedali dodajanje sestavin v pivo in uporabo naziva Cannabis sativa L.
Dokazoval, da v pivu ni prepovedanih substanc
Podjetje Izbor oziroma njegov lastnik Begić je ves čas dokazoval, da v pivu in v surovinah, ki jih je uporabljal za njegovo proizvodnjo, ni bilo prepovedanih substanc. Sodiščem je predložil tudi 6 izvidov, ki so dokazovali, da v napitku ni sestavine THC, sodišča pa jih niso obravnavala. Zanimivo pri tem je, da je Ministrstvo za zdravje 21. septembra 1999 podjetju Izbor izdalo pozitivno mnenje, po katerem bi podjetje lahko nadaljevalo s proizvodnjo in prodajo napitka Mary Jane. Šlo je torej za t. i. narobe svet, pod okrilje ministrstva spada namreč tudi zdravstveni inšpektorat, ki pa je 10 mesecev pred tem podjetniku to prepovedal. Hkrati je potekal tudi inšpekcijski nadzor, ustavljen je bil šele leta 2004. Vendar je istega leta propadlo tudi podjetje Izbor.
Pri odškodnini država zavlačuje
Begić je nato kot pravni naslednik podjetja Izbor zaradi protipravnega ravnanja državnih organov zahteval tudi odškodnino (višina te iz odločbe ustavnega sodišča ni razvidna, po javno objavljenih podatkih naj bi šlo za mesečno rento in 9,7 milijona evrov odškodnine). Država je s postopkom ves čas zavlačevala, pri čemer naj bi šlo po navedbah Begićevega zagovornika »za sistemski problem privilegiranja države v pravdah«.
Begič se je zdaj na ustavno sodišče obrnil zaradi kršitev načel pravne države, kršitev pravice do enakosti pred zakonom, kršitve pravice do enakega varstva pravic, kršitev pravice do pravnega sredstva kršitve pravice do povrnitve škode, ki jo povzročijo država ali njeni organi, kršitev pravice do zasebne lastnine in določbe o neodvisnosti sodniške funkcije.
Senat ustavnega sodišča je ustavno pritožbo sprejel v obravnavo 14. februarja 2017, kar je bil že dober znak. V zdajšnji odločitvi pa so zapisali: “Če bi Ustavno sodišče dopustilo, da se uveljavi razumevanje, kakršno sta sprejeli Višje in Vrhovno sodišče, bi to povzročilo, da so inšpekcijski in drugi upravni organi zavarovani pred očitkom nezakonitosti in protipravnosti (v smislu morebitne odškodninske obveznosti) …”
Tožbo zoper državo za plačilo odškodnine je Begić vložil že leta 2000.
Ustavni sodniki so še ugotovili, da je Vrhovno sodišče kršilo pravico do povračila škode, varovano v 26. členu Ustave. Ustavno sodišče je zato razveljavilo sodbi Vrhovnega sodišča in Višjega sodišča ter zadevo vrnilo v novo odločanje Višjemu sodišču.
Pri tem so izrecno poudarili prav kršitev pravice do povračila škode po 26. členu Ustave RS.
Ustavno sodišče je odločilo v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki: dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar in Marko Šorli. Sodnik dr. Marijan Pavčnik je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno. Sodnica Mežnar je dala pritrdilno ločeno mnenje.
Begić se je prek odvetniške pisarne Škerlj, Bobnar iz Novega mesta obrnil na Ustavno sodišče RS po tem, ko mu je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sodbo višjega sodišča, s katero mu je bil zavrnjen njegov zahtevek za plačilo odškodnine za škodo zaradi protipravnega ravnanja države in njenih organov.
Odločitev Ustavnega sodišča je dostopna tukaj: uradni-list.si
A. L.
