Evropska poslanka Zala Tomašič je včeraj na Brdu pri Kranju organizirala Slovenski avtomobilski vrh, ki je združil predstavnike slovenskih podjetij in evropskih združenj avtomobilske industrije. Dogodek je bil namenjen razpravi o prihodnosti panoge, ki v Sloveniji predstavlja okoli deset odstotkov BDP in je ena ključnih gospodarskih dejavnosti v Sloveniji, v Bruslju pa je po besedah Tomašičeve premalo zastopana na političnem parketu.
Kot je dejala, želi s tovrstnimi dogodki odpreti prostor za dialog, ki ne ostane le na ravni posameznih segmentov, ampak združi celotno verigo – od dobaviteljev surovin do proizvajalcev in prodajalcev.
Opozorila je tudi na širši kontekst elektrifikacije: ob prehodu na električna vozila je nujno vprašanje, od kod bo prišla električna energija in kako zagotoviti stabilnost omrežja, če Evropa zapira lastne vire in energijo nato uvaža iz držav z nižjimi standardi.
Ob tem je Tomašičeva izpostavila, da Evropa ne potrebuje vedno več novih prepovedi in regulacij, temveč predvsem pogoje za inovacije, rast in konkurenčnost. Avtomobilska industrija po njenem mnenju ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč tudi del evropske kulture, tradicije in identitete, ki jo je treba ohraniti. Kot je poudarila, je Evropa kontinent inovacij in razvoja, avtomobilizem pa je eden od paradnih konjev, ki mu mora tudi v prihodnje omogočiti prostor za uspeh.
Prvi panel je bil namenjen elektrifikaciji kot priložnosti ali grožnji za industrijo. Hans Hoefnagels (Horse Powertain), György Szalay (MAHLE Electric Drives Slovenija) in Benjamin Krieger (CLEPA) so razpravljali o položaju Slovenije v evropski dobavni verigi, vplivu novih pravil EU in geopolitičnih pritiskov.
Posebej je izstopalo vprašanje, kako zmanjšati odvisnost od Kitajske, ki obvladuje izvoz ključnih surovin za čipe, baterije in magnete, ter kako se bodo evropski dobavitelji spopadli z novimi carinami iz ZDA.
Drugi del avtomobilskega vrha je razpravo usmeril k potrošniku: ali si povprečen kupec sploh lahko privošči električni avto? Tom Černilec (ASP), Jožko Tomšič (Emil Frey Slovenija), James Howson (Adria Mobil) in Maria Linkova Nijs (ACEA) so govorili o razlikah v kupni moči med državami, vplivu subvencij in o tem, kako potrošniki gledajo na električna vozila.
Izpostavljeno je bilo, da razlike v deležu registracij električnih vozil med članicami EU kažejo, kako pomembni so enotni pogoji, infrastruktura in davčne spodbude.
Predvsem pa so vsi govorci poudarili potrebo po ukinitvi prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035.
Slovenski avtomobilski vrh je potrdil, da industrija potrebuje stabilno zakonodajno okolje, predvidljive pogoje in okrepljen dialog z evropskimi institucijami. Kot je opozorila Zala Tomašič, avtomobilska industrija ni le številka v BDP, temveč tudi del evropske kulture, tradicije in identitete – in prav to bi morala Evropa ohraniti ob prehodu v novo mobilnost.
M. D.
