Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali priporočilo o učinkovitem upravljanjem območij Natura 2000. Nedopustno se jim zdi, da v Sloveniji pod lažnim izgovorom, da tako zahteva Evropska komisija, na nekaterih kmetijskih območjih uvajamo bistveno strožji režim kmetovanja.
Ministrstvo za naravne vire in prostor in Zavod Republike Slovenije RS za varstvo narave sta oblikovala predlog operativnega programa upravljanja območij Natura 2000 v letih 2023–2028. Vendar pa je novi predlog doživel veliko nasprotovanja.
Ukrepi, ki so med kmeti vzbudili veliko nemira in dvoma v upravičenost, so povezani s kmetovanjem na zavarovanih območij Nature 2000, kjer se uvaja bistveno strožji režim.
Nova uredba po novem predvideva popolno prepoved gnojenja (in pridelovanja) površin ter paše domačih živali, košnjo trave pa bi letos dovolili šele po 1. avgustu, medtem ko bi jo prihodnje leto 1. julija. Takrat je trava že suha in brez hranilnih snovi, ki so še kako pomembne za tiste kmete, ki živali, zlasti goveda, hranijo izključno s senom. Uredba predvideva spremembo okrog 200 hektarjev najboljših njiv v steljnike. Strog režim naj bi v prvi fazi obsegal 690 hektarjev zemljišč, želja naravovarstvenikov pa je, da se strogo varovano območje razširi na več kot 1200 hektarjev kmetijskih površin na Barju. S tem se izgublja orna kmetijska zemlja, ki bi morala biti namenjena pridelavi hrane. Natura 2000 predstavlja skoraj 37 % slovenskih površin, predlagani omejitveni ukrepi pa so problem, ki bi ga močno občutili vsi kmetje, še posebej na Ljubljanskem barju in Planinskem polju.
Že ob javni razgrnitvi so predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor na okrogli mizi, 16. marca 2023, izjavili, da so bile takšne zahteve podane s strani Evropske komisije (EK). Prav zaradi navedenega je evropski poslanec Franc Bogovič 21. aprila 2023 kot član odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja o tej zelo specifični zadevi na Evropsko komisijo naslovil vprašanje.
V začetku junija je Bogovič prejel pisni odgovor evropskega komisarja za okolje, oceane in ribištvo Virginijusa Sinkevičiusa na postavljeno vprašanje. Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da je predstavnik ministrstva za naravne vire in prostor lagal, saj je v odgovoru jasno zapisano, da Evropska komisija ni zahtevala sprememb njivskih površin v steljnike, da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali zahtevo. Pojasnili so, da na EK spremljajo proteste slovenskih kmetov zaradi predlagane uredbe PUN, zato pozivajo Vlado RS, da v dialogu z vsemi deležniki dogovori način upravljanja na Natura območju, saj bo upravljanje Natura območja učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov pri določanju in pri upravljanju območja, torej tudi in predvsem s strani kmetov.
12. maja 2023 so na izredni seji državnega zbora na pobudo SDS razpravljali o priporočilih za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta, ki je zajemalo tudi priporočilo o prilagoditvi okoljskih zahtev za kmetovanje na območjih Nature 2000, vendar slednje ni bilo sprejeto.
V Poslanski skupini SDS menijo, da se mora vlada v sodelovanju z vsemi deležniki dogovoriti o najbolj primernem načinu upravljanja teh območjih, zato predlagamo priporočila, ki bodo omogočale kmetovanje na območju Natura 2000 brez nepotrebnih dodatnih omejitev.
Ob vložitvi zahteve po sklicu izredne seje je sicer mogoče zaslediti vest, da vlada sporno uredbo umika. V SDS upajo, da informacije držijo in pozdravljajo odločitev vlade, h kateri je pripomogla tudi njihova zahteva in vztrajen angažma za dobrobit slovenskega kmeta, so zapisali v zahtevi za sklic izredne seje državnega zbora.
M. D.
