Vlada Roberta Goloba je v času naraščajoče draginje za upokojence naredila bore malo. Zato je še posebej neprimerno, da se predsednik vlade v promajski poslanici hvali na ta račun. Ne samo hvali, ampak celo trdi nekaj, kar ne drži. Pravi namreč, da je vlada poskrbela za upokojence z dvakratno valorizacijo pokojnin.
Ta njegova izjava dvakratno ne drži, opozarja evropska poslanka Romana Tomc.
𝐏𝐫𝐯𝐢𝐜̌. 𝐄𝐧𝐤𝐫𝐚𝐭𝐧𝐢 𝐝𝐨𝐝𝐚𝐭𝐞𝐤 𝐤𝐨𝐧𝐞𝐜 𝐥𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐥𝐞𝐭𝐚 𝐧𝐢 𝐛𝐢𝐥𝐚 𝐯𝐚𝐥𝐨𝐫𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐚.
Decembra lani so upokojenci za dva meseca dobili dodatek. Vlada je dodatek določila v odstotku, kar je marsikoga zavedlo in je pomislil, da gre resnično za valorizacijo. Tudi predstavniki koalicije so hiteli razlagati, da gre za izredno uskladitev, čez čas so pridevnik izredna nadomestili s predčasna, ampak nobena besedna akrobatika ne spremni dejstva, da to ni bila valorizacija kot jo pozna pokojninski sistem. Če bi res šlo za valorizacijo, potem bi ta sprememba trajno vplivala na povišanje pokojnin. To se ni zgodilo in pokojnine so januarja 2023 spet padle na prejšnjo raven.
𝐃𝐫𝐮𝐠𝐢𝐜̌. 𝐕𝐚𝐥𝐨𝐫𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐚 𝐧𝐢 𝐳𝐚𝐫𝐚𝐝𝐢 𝐬𝐤𝐫𝐛𝐢 𝐯𝐥𝐚𝐝𝐞 𝐳𝐚 𝐮𝐩𝐨𝐤𝐨𝐣𝐞𝐧𝐜𝐞, 𝐚𝐦𝐩𝐚𝐤 𝐳𝐚𝐭𝐨, 𝐤𝐞𝐫 𝐭𝐨 𝐝𝐨𝐥𝐨𝐜̌𝐚 𝐳𝐚𝐤𝐨𝐧.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se pokojnine uskladijo enkrat letno in sicer konec februarja. Uskladitev velja tudi za nazaj, zato upokojenci dobijo poračun tudi za mesec januar. V zakonu je zapisana tudi formula usklajevanja, ki določa, da je 60 % povišanja pokojnin vezano na rast plač in 40 % na rast cen življenjskih potrebščin (inflacijo). Brez spremembe zakona vlada sama tega razmerja ne more spremeniti. Ne more enostavno reči, ker je bila lani inflacija 10,3 %, bomo pokojnine povišali za enak odstotek. Tako ne gre, vendar to ne pomeni, da ima vlada zvezane roke. Če meni, da je to utemeljeno, potem lahko predlaga poslancem, da sprejmejo izredno uskladitev ali izredne dodatke. Nič od tega aktualna vlada ni naredila. V času prejšnje vlade sta bili poleg rednih izvedeni tudi dve izredni uskladitvi, izplačanih je bilo več enkratnih dodatkov, odpravljene so bile krivice za nazaj, zvišane so bile pokojninske osnove kmetom in invalidom, sprejetih je bilo veliko zakonskih sprememb, ki so vplivale na trajno izboljšanje položaja upokojencev.
Zato je samohvala predsednika vlade z dvema valorizacijama, milo rečeno, zavajanje. Prav gotovo je to zavajanje vsaj malo tudi načrtno, kajti težko je verjeti, da predsednik vlade nima pravih informacij ali se ne spomni, kaj je vlada naredila. Z vidika zaupanja ljudi v oblast to ni dobro, saj ljudje nimajo radi, da jih nekdo vleče za nos. Če pogledamo s svetlejše plati, pa bi lahko rekli, da je to vseeno bolje, kot da se pristojni motijo zato, ker ne razumejo osnovnih pojmov pokojninskega sistema. Kako naj potem takim nevednežem zaupamo reformo pokojnin?
“Dejstvo je, da vlada po letu dni ostaja velik dolžnik upokojencem, za katere ni naredila pravzparav nič, medtem, ko je za druge deležnike, ki so ji pomagali priti na oblast, brez težav našla čas in denar,” zaključuje Romana Tomc.
A. L.
