Predsednik slovenske vlade Janez Janša se je sinoči v Zagrebu srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Ena od glavnih tem pogovorov je bila krepitev dvostranskega sodelovanja pri zagotavljanju varne, zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z energetskimi viri, zlasti z zemeljskim plinom.
Po srečanju obeh predsednikov vlad in delegacij je sledila novinarska konferenca.
Sinoči je v Zagrebu potekalo osmo bilateralno srečanje med slovenskim in hrvaškim predsednikom vlade. Janša je Hrvaški zagotovil, da imajo vso podporo za članstvo v integracijah, kjer je Slovenija članica, Hrvaška pa še kandidatka. Tu gre za EU, širitev schengenskega območja, OECD.
V nadaljevanju je poudaril, da je velik del Evrope v celoti ali deloma odvisen od uvoza energentov iz Rusije in vse tisto, kar predstavlja alternativno temu uvozu in odvisnosti, v tem trenutku predstavlja evropsko prioriteto.
Janša je pojasnil, da se na vrhu EU zdaj trudijo za to, da najdejo neke skupne pristope, ki segajo čez državne meje, ko gre za dobave, transportne poti in ostalo logistiko.
Pri iskanju zadostitev energetski potreb tako Slovenije kot Hrvaške je veliko možnosti za sodelovanje.
Janša in Plenković sta se dogovorila, da bodo v prihodnje pristojna ministrstva preverila možnosti za sodelovanje pri skupni naložbi drugega bloka NEK in pri kapacitetah za utekočinjeni plin.
Glede na aktualno situacijo pa je absolutno treba razmišljati o gradnji novih plinovodnih kapacitet.
“Tu bodo na voljo znatna evropska sredstva, kajti to je ena od prioritet za celotno Evropo. Do sredstev pa bo hitreje prišel tisti, ki bo hiter, in to je tudi eden od razlogov, da sva se s hrvaškim kolegom sestala že nekaj dni po evropskem vrhu,” je povedal Janša.
Janša je Hrvaški tudi čestital, da se je pravočasno odločila za izgradnjo terminala za utekočinjen plin.
Janša je še razkril, da je časovnica za gradnjo NEK 2 na vladni ravni že sprejeta, lokalno okolje v Krškem in Posavju je projektu naklonjeno. Premier je spomnil, da se je Slovenija zavzela, da bo zaprla Termoelektrarno Šoštanj, ki predstavlja tretjino energetske bilance do leta 2033. “Realno pa lahko to naredimo takrat, ko bo obratoval drugi blok NEK, torej je to neka prva najbolj optimistična časovnica, vsi pa vemo, da je gradnja NEK 2 zahteven projekt, vendar pa velja prepričanje, da bo od začetka gradnje do obratovanja minilo manj časa kot pri gradnji prvega bloka,” je povedal premier.
Slovenija je del EU in del evropskega energetskega trga in ne razmišlja, da se iz tega izloči, “v vladi pa razmišljajo o tem, da bomo imeli dovolj kapacitet, da smo energetsko samozadostni, tudi če je ta trg v težavah in mislim, da je to cilj vsake države,” je na vprašanje o energetski odvisnosti odvrnil premier.
Po njegovi oceni so ena od nevarnosti, ki se je ne zavedamo, kibernetski napadi na električna omrežja.
Janša je še dejal, da je interes Slovenije za nakup morebitnih dodatnih kapacitet energentov. “Kot že rečeno, če bi vsi razmišljali naprej, kot Hrvaška, ko je gradila LNG terminal, bi zadrega v Evropi, ko gre za reakcijo na situacijo v Ukrajini, bila bistveno manjša.”
Več o tem: gov.si
A. L.
