Prejeli smo: Pogovorni večer v Šentjerneju

Slovenska vlada ne zna izkoriščati priložnosti, ki jih ponuja Evropska unija.

Od leve: Anja Bah Žibert, Romana Tomc, Eva Irgl.

Marjan Šarec je z zavrnitvijo govora pred Evropskim parlamentom zapravil edinstveno priložnost, da bi predstavil vizijo prihodnosti Evropske unije, s čimer je škodoval predvsem Sloveniji in njenemu ugledu znotraj evropske družine.

 

Občinski odbor SDS Šentjernej je v četrtek, 16. maja, pripravil pogovorni večer, na katerem je gostil evropsko poslanko Romano Tomc ter poslanki Državnega zbora RS Anjo Bah Žibert in Evo Irgl. Sogovornice so spregovorile o Evropski uniji in prednostih, ki jih ima Slovenija kot polnopravna članica evropske družine, ali bolje, ki bi jih lahko imela, če bi imeli vlado, ki bi te priložnosti znala izkoristiti. Komentirale so tudi odločitev predsednika vlade Marjana Šarca, ki je zavrnil govor v Evropskem parlamentu. Dotaknile so se problematike pokojnin in številnih predlogov Slovenske demokratske stranke v tem mandatu za izboljšanje položaja upokojencev z najnižjimi pokojninami ter zadnjega predloga za oblikovanje Slovenskega demografskega sklada.

Pogovor so zaključile s pozivom vsem, da se 26. maja v čim večjem številu udeležijo evropskih volitev in obkrožijo številko 9.

Romana Tomc je uvodoma spregovorila o svojem delu v iztekajočem se petletnem mandatu. Kot svoje največje dosežke je izpostavila protest proti nameri Avstrije, da zniža otroške dodatke za otroke slovenskih delavcev migrantov, zaradi česar je naša severna soseda dobila prvi opomin Evropske komisije; na njeno pobudo je bila Slovenija v Evropskem parlamentu obravnavana zaradi pranja denarja v NLB, s čimer je nadaljevala delo preiskovalne komisije državnega zbora, ki jo je vodil dr. Anže Logar; skrbela pa je tudi nad učinkovitostjo porabe 9 milijard evrov evropskega denarja za preprečevanje brezposelnosti mladih. Po njenih besedah se v Sloveniji zdi, da če domači mediji ne poročajo o delu evropskih poslancev iz vrst Evropske ljudske stranke, potem se zdi, kot da nič ne delajo, vendar temu ni tako.

“Glede na to, da mediji niso na naši strani, od komercialnih do nacionalne radiotelevizije, smo morali za to, da promoviramo svoje delo, poslanci poskrbeti po drugih kanalih,” je dejala.

V Sloveniji še danes odmeva odločitev predsednika vlade Marjana Šarca, da v Evropskem parlamentu ne bo nagovoril več kot sedemsto evropskih poslancev, kot argument za to odločitev pa je navedel, da bi se njegov nagovor lahko smatral kot kampanja pred bližajočimi evropskimi volitvami. Sogovornice so se strinjale, da je Šarec zapravil edinstveno priložnost, da bi predstavil vizijo prihodnosti Evropske unije, s čimer je škodoval predvsem Sloveniji in njenemu ugledu znotraj evropske družine. “Šarec je prvi in edini premier do sedaj, ki je to priložnost odklonil. Če se je bal zaradi angleščine, bi, tako kot so to storili drugi predsedniki vlad, brez težav govoril v slovenščini. Mislim pa, da je bila njegova največja bojazen razprava s poslanci, ki bi sledila po njegovem govoru, saj bi od njega zahtevali konkretne odgovore. Mislim, da je bil to tisti oreh, ki je bil za našega premierja pretrd,” je dejala evropska poslanka.

Eva Irgl je dodala: “To je bila absolutno napaka, noben predsednik vlade si tega ne bi smel dovoliti. O viziji delovanja Evropske unije ga je v državnem zboru po tem spraševal tudi dr. Anže Logar pa ni odgovoril na njegova vprašanja.”

Prednosti članstva Slovenije v Evropski uniji so po mnenju sogovornic številne, vendar pa je na mestu vprašanje, ali jih Slovenija vidi in izkoristi. “Od odgovorne vlade bi pričakovala, da svoje delo zastavi tako, da dela za dobrobit ljudi, da jim omogoča boljše življenje. In če želiš svojin državljanom omogočiti boljše življenje in če imaš za to celo priložnost, ki ti jo ponuja Evropska unija, moraš narediti vse, da pridobiš evropska sredstva.

Sredstva so, vendar jih naše vlade v zadnjih letih niso počrpale, kar je velik problem,” je bila kritična Eva Irgl.

“Evropski poslanci sicer lahko sprejmemo zgolj del odgovornosti, za neizkoriščene priložnosti pa je v prvi vrsti odgovorna aktualna slovenska vlada,” je dodala Romana Tomc.

Slovenska demokratska stranka je v tem mandatu predlagala več ukrepov za izboljšanje položaja upokojencev z najnižjimi pokojninami, denimo, zvišanje najnižjih invalidskih pokojnin, dvig odmernega odstotka za izračun pokojnine, odpravo diskriminacije kmečkih zavarovancev, višji letni dodatek za upokojence … “Proti našemu predlogu za dvig najnižjih invalidskih pokojnin vsaj na raven socialnih pomoči so bili prav vsi koalicijski partnerji. Tako Erjavčev DeSUS, ki je pred volitvami več čas govoril, da je potrebno nekaj narediti za upokojence, pred leti pa celo obljubljal 1000 evrov pokojnine, kot tudi poslanci Stranke Alenke Bratušek, ki je pred volitvami skočila v volilni bazen upokojencev in jim obljubljala številne rešitve,” je bila kritična Anja Bah Žibert.

“Številni upokojenci imajo pokojnine nižje od 300 evrov. Tukaj je na preizkušnji človekovo dostojanstvo. Kar bi morala država zagotoviti, je to, da ljudje v svoji jeseni življenja dobijo pravično plačilo, ker so vse življenje delali, da jim ne bo potrebno razmišljati, kako bodo preživeli čez mesec,” je opozorila tudi Eva Irgl.

Zadnji predlog, ki so ga pripravili v SDS, je ustanovitev Slovenskega demografskega sklada, s katerim bi celotno slovensko premoženje prešlo v omenjeni sklad. S tem bi bilo upravljanje premoženja bolj pregledno, del pa bi se namenjal tudi za pokojnine: “Državno premoženje so ustvarjali ljudje in prav prav bi bilo, da gre del premoženja preko pokojnin prav njim,” je poudarila Romana Tomc. Zakon bodo poslanke in poslanci obravnavali v torek, 21. maja, na redni majski seji državnega zbora, Romana Tomc pa isti dan v prostorih Državnega sveta RS pripravlja posvet ravno na to temo.

Nenazadnje so sogovornice pozvale vse državljane, da se 26. maja v čim večjem številu udeležijo evropskih volitev. “Pomembno in prav je, da gremo na volitve,” je poudarila Eva Irgl.

Romana Tomc pa je zaključila, da bodo tokratne evropske volitve odločilne za to, kakšna bo Evropa v prihodnje. Glavno vprašanje tokratnih volitev torej je, ali bo zmagala evropska družina, ki zagovarja Evropo, ki temelji na krščanstvu, človekovih pravicah, enakopravnosti spolov, svobodi govora …, ali pa bo zmagala evropska družina, ki zagovarja odprte meje in spodbuja prihode ilegalnih migrantov.

Dodajmo, da je bil pogovorni večer izredno dobro obiskan.

A. M.