Kočevje: O odgovornosti za nesrečo v Melaminu odloča tožilstvo

Eksplozija in požar v Kemični tovarni Melamin v Kočevju, 12. maj 2022 (vir: arhiv)

Danes mineva leto dni od najhujše delovne nesreče v Sloveniji, ko je zaradi eksplozije dveh nezdružljivih snovi v kočevskem Melaminu umrlo sedem ljudi. Eno leto pozneje v podjetju obratuje polovica nekdanje proizvodnje.

Vzroki za nesrečo so večinoma znani, o odgovornosti bosta na koncu presojala tožilstvo in najverjetneje tudi sodišče.

Do delovne nesreče v Melaminu je prišlo 12. maja lani. Po ugotovitvah posebne skupine ministrstva za okolje je okoli 8. ure v podjetje prispel tovornjak s cisterno, ki je pripeljal surovino dietilentriamin. Po uvodnih formalnostih je šofer namesto na pretakališče za dietilentriamin zapeljal na pretakališče za epiklorohidrinom. Melaminov operater je cisterno priklopil na rezervoar z epiklorohidrinom in začel s prečrpavanjem. Po približno 16 minutah prečrpavanja je ob 8.37 prišlo do hude eksplozije, pri kateri sta po ugotovitvah preiskovalcev premer in višina ognjene krogle presegla 200 metrov.

Ob eksploziji so takoj umrli voznik cisterne in Melaminov operater ter trije delavci zunanjega podjetja, ki so v Melaminu izvajali vzdrževalna dela. Dva poškodovana so s hudimi opeklinami odpeljali v UKC Ljubljana, kjer sta pozneje umrla. Lažje je bilo poškodovanih še med 25 in 30 oseb.

Nesreča pa bi bila lahko še hujša, če ne bi interventne službe (te so bile na mestu dogajanja v manj kot sedmih minutah) s pomočjo pripadnikov Slovenske vojske preprečile vžig in eksplozijo še preostalih rezervoarjev, predvsem rezervoarja v metanolom.

Po do zdajšnjih ugotovitvah posebne skupine ministrstva ob nesreči tudi ni prišlo do večjega vpliva na okolje. Vpliv je sicer bil, a na srečo ne tako velik, da bi prišlo do čezmernega onesnaženja tal, podzemne in površinske vode.

V Melaminu ne pojasnjujejo, koliko so doslej dobili povrnjen del škode od zavarovalnic. Iz poslovnega poročila za leto 2022 pa lahko sklepamo, da je bilo tega lani okoli 12 milijonov evrov. Prav tako ne razkrivajo višine zahtevkov za odškodnine, ki jih uveljavljajo svojci umrlih v nesreči. Do zdaj so, kot so povedali za STA, zgolj za nematerialno škodo izplačali okoli 300.000 evrov.

Za STA so povedali, da so vse zahtevke za nematerialno škodo nemudoma posredovali v rešitev zavarovalnici. Melamin pa je poleg uporabljene zavarovalne vsote zavarovalnici nakazal še dodatno vsoto za izplačilo odškodnin, s čimer so bili s strani Melamina izpolnjeni vsi do zdaj prejeti zahtevki po oceni zavarovalnice.

Dodali so, da je zavarovalnica višino odškodnine določila v okviru ustaljene sodne prakse za odmero tovrstnih odškodnin.

O odgovornosti bo odločalo tožilstvo oz. sodišče

Februarja letos so ljubljanski kriminalisti sporočili, da so po dolgotrajni preiskavi ovadili štiri fizične in eno pravno osebo. Sumijo jih storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti pri delu in povzročitve splošne nevarnosti. Ugotovili so tudi “vzročne zveze opustitve dolžnega ravnanja za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev in nastalo posledico”. Eden od glavnih očitkov odgovornim je, da v delovnem procesu niso bili upoštevani vsi varnostni protokoli.

Po nekaterih podatkih naj bi bil med ovadenimi tudi direktor Melamina Srečko Štefanič, ki pa izjav v času, dokler teče preiskava, ne daje. Po oceni policije je sicer škoda ob nesreči presegla 37 milijonov evrov.

Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so za STA pojasnili, da so ovadbo policije prejeli, pristojna tožilka pa je po njeni proučitvi konec aprila zahtevala še dopolnitev. Ko jo bo prejela, bo sprejeta “ustrezna državnotožilska odločitev”, so zapisali.

Razloge za nesrečo je ugotavljala tudi posebna delovna skupina ministrstva za okolje. Ocenila je, da so v Melaminu v preteklosti pomanjkljivo ocenjevali nevarnost večjih nesreč, napaka pa je tudi bila, da pred prečrpavanjem nevarnih snovi niso opravljali analiz, s katerimi bi potrdili njihovo pristnost. Prav tako v podjetju niso imeli drugih vhodnih kontrol za prepoznavanje kemikalije.

K. R.