V času hrupa in hitrega življenja ljudje za oddih vse pogosteje izbirajo kraje, kjer se lahko naužijejo narave in miru, če ob tem dobijo še pristno domačo hrano in različne aktivnosti, pa je odločitev še lažja. To lahko gostom ponudijo turistične kmetije, katerih število pri nas narašča, vse bolj izpopolnjena pa je tudi njihova ponudba, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Sloveniji skoraj 1500 kmetij, ki imajo kot dopolnilno dejavnost registriran turizem, njihovo število pa je od leta 2022 naraslo za okoli 300. Od tega je 789 turističnih kmetij z nastanitvijo, 523 izletniških kmetij, 121 vinotočev in 42 osmic.
Od leta 1997 omenjene kmetije povezuje Združenje turističnih kmetij Slovenije. Po besedah njegove predsednice Slavice Grobelnik so turistične kmetije za turizem zelo pomembne, saj največkrat ponujajo storitve in nastanitev na območjih, kjer druge turistične ponudbe skorajda ni, denimo na hribovitih območjih in območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja.
“Njihova prednost je, da gostom nudijo pristen stik z naravo in gospodarjem ter da postrežejo z lokalno in sveže pridelano hrano,” pravi. Zakonodaja namreč določa, da mora biti vaj polovica hrane in pijače, ki jo ponujajo turistične kmetije, pridelane na samo kmetiji.
Poleg domače hrane in pijače mnoge turistične kmetije ponujajo tudi številne poučne in druge dejavnosti – denimo možnost pomoči pri kmečkih opravilih, peko kruha, različne delavnice, na vinogradniških turističnih kmetijah pa tudi degustacije vin.
Na Turistični kmetiji Jakljevič v Metliki se lahko denimo gostje naučijo peči pristno belokranjsko pogačo, pripravljajo tudi degustacije vin, ki jih pridelajo sami. Degustacijo vin, ki jih pridelajo, ponujajo tudi na Matjaževi domačiji na Pahi pri Otočcu, pri tem pa poskrbijo še za izobraževanje o vinskem posebnežu cvičku, ki si ga lahko gostje sami zmešajo tudi za domov.
Na kmetiji Cerjanec v Krupi pri Semiču gostom poleg običajnih storitev turistične kmetije med drugim ponujajo fizioterapijo ter ogled rekonstrukcije stare belokranjske hiše z izdelki iz lana. Na Turistični kmetiji Mlinar v Rožnem dolu pri Semiču gostom denimo dodatno ponudijo postrvi iz lastne ribogojnice.
Poleg miru, domače hrane in dodatnih dejavnosti si del gostov po besedah strokovne sodelavke združenja turističnih kmetij Renate Kosi vse bolj želi tudi udobja in luksuza. Tako ni malo turističnih kmetij, ki imajo savne in jakuzije, pa tudi bazene. “Normalno je, da gre tudi razvoj kmetij v korak s časom. Interes vsakega je, da pritegne čim več gostov, k čemur lahko pripomore takšna ponudba, poleg tega gostje po njej povprašujejo,” je Kosi povedala za STA.
Na Matjaževi domačiji na Pahi po besedah lastnika Matjaža Pavlina gostom oddajajo štiri zidanice na Trški Gori, vse pa so opremljene tudi s savno in jakuzijem. “Slednje mogoče res ne sodi preveč v ta prostor, vendar smo si s tem podaljšali sezono na vse leto,” je povedal. V Resort Village Majer na Krasincu pri Metliki so šli še dlje. Tam so na ruševinah nekdanjega dvorca zgradili povsem nov objekt z luksuzno opremljenimi apartmaji. Poleg njega trenutno gradijo več glamping hišic z lastno savno in jakuzijem ter zunanjim bazenom.
Veliko turističnih kmetij gostom služi tudi kot izhodišče za pohodništvo in kolesarjenje, zato mnoge ponujajo izposojo koles ali pa jim uredijo njihov najem kje v okolici.
Po besedah Vilka Cerjanca s Turistične kmetije Cerjanec je prednost turistične kmetije za lastnika predvsem v tem, da ni odvisen od drugih, ampak le od svojega dela, ter da lahko svoje pridelke proda neposredno potrošniku. “To pomeni, da vmes ni potrošnikov in da njemu ostane več,” je dejal za STA.
Predsednica združenja turističnih kmetij Grobelnik ocenjuje, da bi bilo treba v prihodnje za še večji razvoj ponudbe turističnih kmetij spremeniti nekatere podzakonske akte. Med drugim si želijo, da bi imele kmetije, ki imajo kot dopolnilno dejavnost registrirano turizem, pavšalno obdavčitev, tako kot je to denimo urejeno v sosednji Avstriji.
Želijo si tudi, da bi obdržali možnost, da lahko turistične kmetije opravljajo gostinske storitve v stanovanjskih in gospodarskih objektih, kar jim omogoča trenutna zakonodaja.
Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarske zbornice Novo mesto Damijana Vrtina so mnoge kmetije, ki imajo kot dopolnilno dejavnost registriran turizem, v zadnjih letih naredile velik preskok in so kljub tradiciji, ki jo ohranjajo, zelo moderne.
Na njihovem zavodu si po njegovih besedah prizadevajo, da bi imele takšne, pa tudi vse druge, dobre pridelke, predvsem pa dober kader, ki je za njihov razvoj zelo pomemben. Na splošno število kmetij, ki imajo kot dopolnilno dejavnost registriran turizem, na območju, ki ga pokrivajo, raste.
A. J.
