Informacijski pooblaščenec (IP) je danes sporočil, da v primeru novomeškega ortopeda dr. Gregorja Kavčiča ni ugotovil nezakonitega posredovanja osebnih podatkov pacientov. Ugotovili so, da je SB Novo mesto izdajala napotnice, na podlagi katerih so se pacienti odločili za operacijo v zasebnem zavodu. Dr. Kavčič pa jih ni “organizirano vodil” v zasebno ordinacijo.
Bolnišnica je sama izdajala napotnice, pacienti so se sami odločali. Dr. Kavčič je čakalne vrste krajšal. Ne daljšal.
Na podlagi česa je IP odločal?
Informacijski pooblaščenec je preučil poročilo o izrednem notranjem strokovnem nadzoru v Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto, ki ga je prejel od ministrstva za zdravje, očitno na podlagi navedb SB Novo mesto.
Za kaj je šlo?
Konec leta 2025 je v SB Novo mesto potekal izredni nadzor, ki naj bi domnevno pokazal, da je dr. Kavčič paciente s čakalnega seznama za ortopedske operacije preusmerjal v zasebni zavod Arbor Mea, kjer je tudi sam operiral. Bolnišnica je zaradi domnevnega suma umetnega podaljševanja čakalnih dob dr. Kavčiča razrešila z mesta vodje oddelka in mu izrekla odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Današnja odločitev Informacijskega pooblaščenca je za Kavčiča delno ugodna:
1.) Ugotovili so, da pacienti niso bili nezakonito posredovani zasebnemu izvajalcu. V bolnišnici so jim izdali nove napotnice, na podlagi katerih so se pacienti sami odločili za operacijo v zasebnem zavodu. Zato kršitve varstva osebnih podatkov ni bilo.
2.) Ta ugotovitev krepi položaj dr. Kavčiča v njegovi kazenski zasebni tožbi proti predsedniku vlade Robertu Golobu zaradi obrekovanja. Kavčič Golobu očita, da je v predvolilnem soočenju napačno trdil, da je “organizirano vozil paciente” v zasebno ordinacijo.
Dr. Kavčič sicer tudi drugače vse očitke odločno zavrača kot neresnične in žaljive ter trdi, da gre za zlorabo. Zoper njega pa še vedno nerazumno dolgo potekajo postopki pred Zdravniško zbornico, Zdravstvenim inšpektoratom in Komisijo za preprečevanje korupcije.
Primer ponovno opozarja na globoke strukturne težave slovenskega zdravstva – predvsem dolge čakalne dobe in konflikt interesov med javnim in zasebnim delom zdravnikov, kar je odhajajoča Golobova vlada zgolj pospeševala, ne pa razreševala.
M. D.


































