Preverili smo prodaje državnih podjetij v času štirih vlad, v desetih letih, od 2008 do 2018. Iz pregleda je razvidno, da vlada Boruta Pahorja ni prodala nobenega podjetja. Tudi vlada Janeza Janše ni prodala nobenega podjetja. Prava razprodaja državnega premoženja pa se je začela z nastopom vlade pod vodstvom Alenke Bratušek, od marca 2013 dalje.
Mandat Bratuškove je bil takrat sicer kratek, sprejela pa je odločitve in nastavke za razprodaje državnega premoženja v prihodnjih letih, v času, ko je vlado vodil Miro Cerar, Bratuškova in njen SAB pa so bili pomembni soustvarjalci “teh zgodb”.
Vlada Boruta Pahorja, od 21. novembra 2008 do 10. februarja 2012
Pahorjeva vlada ni prodala nobenega državnega podjetja. Veliko se je govorilo o načrtovani prodaji Petrola in tudi o prodaji Krke iz Novega mesta. Prodali niso ničesar.
Vlada Janeza Janše, od 10. februarja 2012 do 20. marca 2013
Janševa vlada ni prodala nobenega podjetja.
Vlada Alenke Bratušek, od 20. marca 2013 do 18. septembra 2014
Po imenovanju je Bratuškova nemudoma pripravila seznam podjetij za prodajo, njena vlada ga je potrdila v nekaj tednih, sredi maja 2013, kar tudi pomeni, da je bil ta v njenih krogih pripravljen že vnaprej.
Na seznam za prodajo je Bratuškova uvrstila naslednja podjetja: Adria Airways, Aero, Elan, Fotona, Helios, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Telekom Slovenija, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unior in Žito.
Prvo prodano podjetje je bilo Helios iz Domžal, podjetje so sredi oktobra 2013 za 170 milijonov evrov prodali avstrijski skupini Ring. Ti so nato Helios v približno letu dni prodali japonski družbi Kansai Paint.
Podjetje Fotona, proizvajalca laserskih izdelkov iz Ljubljane, so prodali 30. januarja 2014. Fotono sta kupili ameriški družbi Gores Group in Technology4Medicine. Ti sta Fotono maja 2015 prodali kitajsko-evropskemu skladu Agic Capital.
Konec junija 2014 so prodali še državni delež v podjetju Letrika iz Šempetra, ki proizvaja elektromotorje. Kupec je bilo podjetje Mahle.
V času Alenke Bratušek, junija 2014, je bil hrvaškemu Agrokorju v lasti Ivice Todorića za 172 milijonov evrov prodan večinski delež največje slovenske trgovske družbe Mercator. Todorić je bil dober prijatelj Zorana Jankovića, njegova prijateljica in sodelavka je bila Bratuškova.
Vlade Alenke Bratušek je bilo konec, načrti za prodajo državnega premoženja iz njenih časov so se nadaljevali v času vlade Mira Cerarja, katere pomemben del je bila s svojim SAB tudi Alenka Bratušek.
Vlada Mira Cerarja, od 18. septembra 2014 do 13. septembra 2018
V začetku novembra 2014 so prodali Aerodrom Ljubljana, kupilo ga je nemško podjetje Fraport.
Aprila 2015 so prodali Žito, kupila ga je hrvaška Podravka.
Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), drugo največjo banko v državni lasti, so 30. junija 2015 za 250 milijonov evrov prodali ameriškemu skladu Apollo, ki jo je nato tudi preprodal. NKBM je Bratuškova z denarjem davkoplačevalcem pred tem še dokapitalizirala.
Konec julija 2015 so Američanom prodali še Elan iz Begunj: 95 odstotkov je kupila družba Wiltan Enterprises Limited v 100-odstotni lasti ruskega VR Global Partners, preostalih pet odstotkov pa družba Merrill Lynch International v lasti Bank of America Merrill Lynch.
Konec novembra 2015 so Poljakom prodali podjetje Adria Airways Tehnika. Podjetje je kupil poljski Linetech Holding.
Konec januarja 2016 so prodali še Adrio Airways, nemškemu investicijskemu skladu K4 Invest. Pred prodajo je vlada Adrio dokapitalizirala z dobrimi tremi milijoni evrov.
Cimos so za 100 tisoč evrov prodali 14. oktobra 2016, kupec je bil italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria.
Palomo iz Sladkega Vrha so prodali 24. februarja 2017, kupil jo je slovaški Eko-Invest.
Poskušali so prodati še Telekom Slovenija, kar pa jim ni uspelo.
Pred volitvami, ki so bile junija 2018, je bilo na seznamu takratne vladne koalicije za prodajo še 12 večjih državnih podjetij: Abanka in Gorenjska banka ter podjetja, ki se ukvarjajo z igralništvom: Casino Portorož, Casino Bled in Hit. Na seznamu so bili tudi celjski Cetis, Geoplin, zreški Unior, Inkos, Intereuropa, Savaprojekt, Varnost sistemi, KDD in M1 ter delež v NLB.
Ko Alenka Bratušek danes govori, kdo želi prodajati državno premoženje in pri tem s prstom kaže na druge, se spomnimo na ta njen čas.
J. M.
(Prispevek je bil prvotno objavljen 6. novembra 2021.)
