V slovenskih medijih smo v zadnjem času lahko brali naslednje: Bolnišnice polne zaradi okužb dihal: Kombiniramo, improviziramo in se trudimo; Infekcijska klinika se polni: Razmere so res težke; Logarjeva: Infekcijska klinika se polni, bolniki še vedno ležijo na hodniku; Infekcijska klinika: Zasedenost je tako velika, da so bolniki na hodnikih; Zaradi porasta okužb zasedene vse postelje ljubljanske infekcijske klinike; Infekcijska klinika tudi zaradi covida že nabito polna, gripa pa šele prihaja.
“Bolnišnice poročajo o veliki zasedenosti infekcijskih oddelkov, ljudje ležijo na hodnikih, Infekcijska klinika išče proste postelje na drugih oddelkih. Ministrstvo za zdravje in NIJZ pa še nista sprožila dovolj ustreznih preventivnih ukrepov,” pa je v zapisu z naslovom Odkar je na oblasti Golob, je za Covid vzel že 2000 življenj na spletnem portalu portalplus zapisal nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Milan Krek.
Razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, medosebna razdalja, zračenje prostorov, ostani doma ob znakih okužbe – preventivni ukrepi, ki so v času epidemije rešili številna življenja in mnoge obvarovali pred okužbo in hujšim potekom bolezni. Vendar pa, koliko, če sploh kaj, in kje, če sploh kje, lahko državljani danes še opazijo pozive in priporočila k preventivnim ukrepom? Tudi informacij o testiranjih ter pozivov in akcij k cepljenju praktično ni več.
Konec oktobra 2022 je koalicija v Državnem zboru RS sprejela interventni zakon, s katerim je za leto 2023, delno tudi za leto 2024, zagotovila zelo veliko davkoplačevalskega denarja za nujne ukrepe za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19.
Čeprav so Ministrstvo za zdravje v letu 2023 vodili kar trije predstavniki Gibanja Svobode, interventni zakon pa je nastal pod taktirko prvega ministra Danijela Bešič Loredana, to ne vpliva na zakone in njihovo izvrševanje. Za boj s covid-19 je bilo torej namenjeno veliko denarja, zato je javnost upravičena do pojasnil, kje in na kakšen način se v njihovih življenjih in pri zaščiti javnega zdravja pred covid-19 poznajo vsi ti vložki.
Pri reševanju številnih nakopičenih izzivov v zdravstvu želijo v SDS opozoriti še na enega, ki je, kljub obljubam koalicije v predvolilnem času, ostal povsem spregledan in zanemarjen. Gre za številne državljane, ki se danes spopadajo z dolgim covidom.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo v letih 2020 in 2021 na svetu 145 milijonov novih primerov dolgega covida, 51 milijonov v letu 2020 in 94 milijonov v letu 2021. Relevantnih raziskav in podatkov za Slovenijo tudi tukaj ni. Na voljo ni diagnostičnega testa za opredelitev dolgega covida, ni tudi standardnega protokola za nabor diagnostičnih preiskav. Pristop je individualen glede na težave, ki jih oseba ima. Mnogi bolniki se soočajo s stiskami tudi zato, ker ne vedo, ali so določene zdravstvene težave posledica dolgega covida ali ne. Trpijo tudi njihovi svojci.
V Poslanski skupini SDS zato predlagajo nujno sejo odbora za zdravstvo. Prepričani so, da je zaradi različnih informacij o (ne)resnem stanju glede Covid-19, zaradi česar prejemajo številna vprašanja in pozive državljanov, dobrodošlo, da tudi v državnem zboru opravijo razpravo in od pristojnih dobijo jasne odgovore na podlagi celovite statistike, ki je že bila vzpostavljena v času epidemije.
Glede na navedeno so v SDS prepričani, da je zahteva za sklic nujne seje, kar zahtevajo, več kot upravičena, saj je čas, da Vlada RS zagotovi testiranja, zdravljenje in cepiva, hkrati pa javnost ažurno in celovito obvešča o stanju covid-19 v Sloveniji.
M. D.
