Janez Janša: “Vsak človek lahko kadarkoli vrže puško v koruzo, če se za to odloči, vendar jaz nisem iz te kategorije”

Predsednik vlade Janez Janša je bil sinoči gost oddaje Osamosvojitelji na TV Slovenija 1. Pogovor je potekal o nekaterih ključnih dogodkih osamosvojitvenih procesov in nastajanju Slovenske vojske.

Janez Janša je 16. maja pred 30 leti postal republiški sekretar za ljudsko obrambo. V njegovem mandatu je kljub grožnjam federalne države in opozicijskemu nestrinjanju nastala Slovenska vojska, ki je ubranila komaj razglašeno državo Republiko Slovenijo. V prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi je bil obrambni minister.

Janša je sinoči povedal: “Za vstop v politiko se nisem odločil jaz, ampak so se odločili tisti, ki so naročili agentoma Udbe Frumnu in Isajloviću, da me aretirata. Takrat sem vstopil v slovensko politiko na način, da je bilo to nepovratno.”

Sinoči je še posebej odmeval naslednji stavek: “Vsak človek lahko kadarkoli vrže puško v koruzo, če se za to odloči, vendar jaz nisem iz te kategorije.”

V nadaljevanju objavljamo nekaj poudarkov iz daljšega pogovora z zdajšnjim predsednikom vlade, ki ga je vodila Rosvita Pesek.

“Tako imenovana opozicija je bila poražena na volitvah. Njen program je bil še vedno socializem in Jugoslavija, Demos je zmagal s programom suverene Slovenije, se pravi s programom nečesa, kar je bilo zapisano v Majniški deklaraciji.”

“Do začetka vojne ni bilo kakšne zelo resne zaskrbljenosti v generalštabu JLA, da bo Slovenija predstavljala kakšno veliko oviro, če bodo oni uporabili svojo oboroženo silo.”

“Ko je bil zvezni premier Markovič tu, se je sestal z njimi in so rekli, da delajo na tem, da bo osamosvojitev operetna in da če bodo oboji pametno ravnali, bo Slovenija še vedno ostala v Jugoslaviji.”

“Verjeli so, da bo plebiscitna odločitev zgolj neka operetna zadeva in v to jih je prepričeval tudi del slovenske (levičarske) opozicije.”

“Popolnoma vseeno je, ali so slovensko orožje odpeljali iz nekega občinskega skladišča, ali pa so enostavno zaklenili vrata v skladišču znotraj objekta JLA. Razorožitev je in eno in drugo.”

“Ob 30. obletnici nas čaka še zadnje dejanje, da se vsaj tistim, ki so bili najbolj prizadeti, tistim, ki so žrtvovali največ, ki so izgubili očete v teh bojih in teh napadih JLA, prizna dostojno odškodnino.”

“Tisti, ki govorijo, da če bi JLA uporabila vse sile, potem pa bi bilo drugače. Res je, lahko bi uporabili več letalstva, a tudi tukaj so imeli določene omejitve, nikakor pa Slovenije ne bi mogli več premagati.”

“Vedeli smo, da bomo v Gotenici našli tisto, kar se na da skriti, uničiti, zakuriti in tisto smo tudi dejansko našli. Veliko stvari pa sploh nismo našli in sta splet dogodkov in vojna preprečila, da bi tista komisija, ki je bila takrat ustanovljena, zadeve odprla do konca.”

“Stvar, ki mi je ostala zelo v spominu, je velik kup pepela in ostankov še nezgorelega papirja v Borovcu pri Kočevski reki, kjer so kurili arhive.”

“Na vprašanje, kdaj je bil nazadnje Ivan Maček v Gotenici, je šef tistega oskrbnega centra rekel: včeraj. Pa je bilo to že en mesec ali dva po volitvah.”

“Ujeti vojaki so stali tam, kjer se gre sedaj na novo vlado. Mislili so, da jih bomo postrelili. Jaz sem jim enostavno rekel, bili ste zavedeni, poslali so vas proti lastnim ljudem. A mi nismo taki kot oni, zato boste dobili civilne obleke, karto za vlak in boste lahko šli domov.”

“Ali bomo obstali, se pravi, ali bomo to, kar smo Slovenci edinokrat v zgodovini izglasovali kot da smo si pisali sodbo sami, to je bil plebiscit, ali bomo to dejansko uresničili in to tudi obdržali, to pa je bilo jasno, ko je bilo zavzeto skladišče JLA Strmec pri Borovnici.”

“Ne drži vaša ocena glede realne moči. Trenutno sem predsednik vlade. To sem bil že dvakrat prej in sem se večkrat počutil približno tako kot takrat, ko sem prevzemal obrambni resor brez orožja, Nekaj so formalne pristojnosti, drugo pa je tisto, na kar lahko dejansko vplivaš.”

“Slovensko vojsko potrebujemo, ker nikoli ne vemo, kaj se bo jutri zgodilo. Potrebujemo jo motivirano in dobro opremljeno, skladno z našimi možnostmi. Slovenija je za JLA, ki nas je kasneje napadla, večino let, dala več na leto, kot damo za lastno obrambo sedaj.”

“Nekaj je površina in hrup, ki se ustvarja s poudarjanjem delitev, drugo pa so temeljna dejstva, kot jim jaz rečem. S tega vidika gospoda Kučana že 30 let pozivam na pogovor pred kamero, mogoče pa bi kakšno stvar lahko razčistila, a na to vabilo ni nikoli bilo pozitivnega odziva.”

“En svet v slovenski politiki skuša zagovarjati dejstva, drug svet pa temelji na ničejanski filozofiji, da dejstev ni, da so samo interpretacije, ali pa da se je berlinski zid podrl na obe strani ali da je več resnic. Tu je spopad v slovenski politiki, ne pa med Kučanom in Janšo.”

“Deli tisti, ki napada. Tisti, ki se brani, še posebej, če brani resnico, ne deli. In tukaj sta v slovenski politiki dva svetova.”

“Eno je to, kar vsak dan vidimo na ekranih telefonov, tablic, televizij, drugo so temeljna dejstva. Srečujem mlade, rojene po osamosvojitvi, in vem, da bi danes naredili enako, če bi bilo potrebno. Branili bi domovino, tako kot so jo njihovi vrstniki pred 30 leti.”

“Pozabili smo, da je vsa tista struktura tajne politične policije in vse ostalo iz represivno propagandnega aparata, ostalo nedotaknjeno, še vedno je delovalo in je pokvarilo velik del zgodovine zadnjih 30 let. Ne pa tega temeljnega dejstva – enotnosti naroda glede osamosvojitve.”

“Enotnost naroda je izpričana v udeležbi in glasovanju na plebiscitu. Je bila pa slovenska politika deljena. Zato smo ključne odločitve sprejeli s par glasovi Demosove večine.”

“Politika, ki bi jo pogojno lahko označili za Demosovo politiko, je bila na ta (dobronameren) pristop pripravljena. Dr. Pučnik je celo razmišljal, da bi prišlo do združitve vseh t.i. socialdemokratskih sil, saj smo verjeli, da je to nek nov čas, ko vsi dobronamerno gledamo naprej.”

“Takrat, ko so se te stvari dogajale, smo vedeli marsikaj, kar se je zgodilo, pa o tem takoj po osamosvojitvi nismo govorili. Takrat se mi je zdelo, da je sedaj pa čas, ko bomo rekli milost božja nam je dala državo, stopimo skupaj, delajmo za prihodnost, vse priložnosti so odprte.”

“Arhivi o osamosvojitvi še vedno obstajajo (zborniki Vojna za Slovenijo, Bela knjiga slovenske osamosvojitve, časopisi in posnetki iz tistih časov) zato mislim, da bo v spopadu med dejstvi in interpretacijo teh, ki jim osamosvojitev ni bila intimna opcija, prišlo do zmage dejstev.

Tako da bodo ljudje videli iz dejstev, ne iz interpretacij, kaj se je takrat dejansko dogajalo.”

“Na RTV Slovenija imate posnetke ključnih zasedanj skupščine, ko smo razglasili državo, ko smo sprejemali osamosvojitveno zakonodajo. Predvajajte te posnetke, da se bo videlo, kako je dejansko takrat bilo, kakšne so bile dileme, kakšni so bili strahovi, glasovanja.”

Vir: Vlada RS (Twitter)

Celoten pogovor in posnetek si lahko preberete in ogledate tukaj

C. R.