Danes praznujemo dan reformacije

Danes praznujemo dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo v maternem jeziku. Z njo je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.

Na dan reformacije, državni praznik in dela prost dan, obujamo spomin na leto 1517, ko je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in tako sprožil proces reformacije. Gibanje se je nato razširilo po Evropi. Reformacija je močno posegla v versko in tudi druge sfere življenja, pomembno pa je vplivala tudi na Slovence. Ena od Luthrovih zahtev je namreč bila, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko.

Poleg Trubarjevega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja za Slovence pomembna še prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča.

V Sloveniji dan reformacije obeležujemo od leta 1992, lani pa je Združenje Trubarjev forum 500-letnico reformacije počastilo s posodobljeno izdajo Nove zaveze iz prvega slovenskega prevoda Biblije, ki ga je leta 1584 opravil Dalmatin. Besedilo Novega testamenta sta v sodobno slovenščino prelila Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan.

Primož Trubar se je rodil leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Oče Miha je bil najemnik mlina pod vasjo in bil je tudi ključar vaške cerkvice sv. Jerneja. Materi je bilo ime Gera. Ni znano, koliko otrok je bilo v družini. Oče je kasneje mlin opustil, se preselil v sredo vasi in se ukvarjal s kmetovanjem. Trubarjevi so bili pobožna družina in v dobrih odnosih s Turjačani. Po izročilu naj bi turjaški grof leta 1520 omogočil dvanajstletnemu Primožu odhod v šolo na Reki, da bi si pridobil izobrazbo, potrebno za duhovnika. Šolal se je tudi v Salzburgu in bil v Trstu na dvoru škofa Petra Bonoma. Kot mlad je rad prebiral humanistične spise Erazma Rotterdamskega in pri pouku uporabljal slovenski jezik. Leta 1527 je postal duhovnik v župniji Loka pri Zidanem Mostu. Zaradi svojega odprtega razmišljanja je hitro sprejel reformne ideje Luthra, zaradi česar je moral leta 1540 pobegniti iz slovenskega ozemlja. Zatekel se je v Nürnberg in kasneje v Rothenburg, ki je za Slovence nadvse pomembno mesto. Umrl je leta 1586 v Derendingenu.

  1. R.