Danes obeležujemo dan, ki je posvečen očetu slovenske književne kulture in avtorju prve slovenske tiskane knjige Primožu Trubarju.
“Rodil sem se v deželi Kranjski na Raščici, ki pripada baronom Turjaškim, po Kristusovem rojstvu v letu 1508,” je v uvodu svoje knjige Novega testamenta poslednji dejl zapisal Primož Trubar.
Vendar pa točnega datuma rojstva utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika ni moč potrditi. Predvideva se, da je bil rojen 8. junija 1518 in zato se Primožu Trubarju poklanjamo na ta datum.
Primož Trubar se je rodil v pobožni družini in se je že kot mlad odločil, da želi postati duhovnik.
Šolal se je na Reki, v Salzburgu in v Trstu. Leta 1527 je postal duhovnik v župniji Loka pri Zidanem Mostu. Zaradi svojega odprtega razmišljanja, v mladih letih je prebiral humanistična dela Erazma Rotterdamskega, je hitro sprejel reformne ideje Luthra, zaradi česar je moral leta 1540 pobegniti iz slovenskega ozemlja. Trubar se je sprva naslonil na škofa Bonoma v Trstu, se nato zatekel v Nürnberg in kasneje v Rothenburg. Mesto Rothenburg je za Slovence nadvse pomembno, saj je tam nastala prva tiskana slovenska knjiga – Katekizem, ki je bila hkrati z Abecednikom natisnjen leta 1550 v Tübingenu. Nato je Trubar izdal še nekaj knjig, kot je Cerkovna ordninga, prevedel je tudi Sveto pismo Nove zaveze. Umrl je leta 1586 v Derendingenu.
Knjige v slovenskem jeziku se pred Trubarjem niso tiskale, tudi pisale se množično niso.
Kot navaja Trubar, so v tistih časih imeli slovenski jezik za surovega in barbarskega, z mnogimi narečji. Kot temelj slovenskega knjižnega jezika je Trubar uporabil osrednjeslovensko narečje, saj naj bi ga po njegovem morali razumeti vsi Slovenci. Pred veliko dilemo se je Trubar znašel tudi pri izbiri črkopisa – kot vemo, sta izdaji obeh knjig (Abecednika in Katekizema) izšli v gotici, vendar je Trubar že leta 1555 izdal obe deli v latinici.
Primožu Trubarju je v kratkem času slovenski jezik uspelo dvigniti na raven evropskih jezikov.
Iz slovenščine je ustvaril čudovit in virtuozen instrument izražanja ter mišljenja. S Katekizmom in Abecednikom so bili postavljeni temelji za razvoj slovenskega knjižnega jezika, na katerih so kasneje nastala številna knjižna dela v slovenskem jeziku. Slovenci smo kot narod začeli obstajati tudi na papirju in v literaturi in ostalim dokazali, da smo narod kulture.
V pisanju Primoža Trubarja je občutiti njegovo ljubezen do slovenskega naroda in domovine.
V posvetilih, nagovorih in predgovorih, namreč Slovence nagovarja kot »lubi Slovenci«, »muji lubi Slovenci«, »lubi bratje«, »muji lubi bratje inu Slovenci« in jih označuje kot »naše ubogo, preprosto, dobrosrčno ljudstvo«.
Primož Trubar je nedvomno osrednja osebnost slovenske kulturne zgodovine in slovenske zgodovine nasploh, saj je slovenski jezik naredil knjižnega in postavil temelje rednega pisanja ter tiskanja knjig v slovenskem knjižnem jeziku. Njegovo delo, ki pričuje o človeški veličini, ni mit ali legenda, ampak tudi živa vrednota.
(vir)
