Daljnovodi: Dobro je vedeti, ko bomo spet priča poplavi besed

Alenka Bratušek (ministrica in ena od kar petih podpredsednikov vlade) na enem od promocijskih obiskov v Trebnjem. (vir: občina)

Agencija RS za okolje je dobila v reševanje vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za gradnjo daljnovoda na relaciji Trebnje – Mokronog – Sevnica.  To seveda še ne pomeni, da se bo gradnja prepotrebnega daljnovoda kmalu začela, vse skupaj je še krepko v začetni fazi.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) te stvari trajajo zelo dolgo, pogosto tudi v nedogled – več let.

Na Agenciji so pri tem vezani tudi na različna ministrstva, na področju infrastrukture sta to ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, ter ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi minister Simon Zajc. Oba sta v odstopu, Bratuškova je celo ena od petih podpredsednikov Šarčeve vlade (v odstopu). Ministrstvi pa si pogosto podajata žogici, kdo je za kaj odgovoren in kdo naj kaj pripravi. Najbolj nazoren primer zadnjih dni je projekt izgradnje vozlišča in nadgradnje železniške proge Pragersko. Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja traja že dve leti in pol, nič ne kaže, da bi se kaj premaknilo, ko o tem kdo kaj vpraša, žogice letijo sem in tja, v Bruslju oziroma v bruseljskih blagajnah pa čaka 40 milijonov evrov, ki bodo za ta projekt najverjetneje izgubljeni.

Agencija še vedno rešuje tudi vlogo za izgradnjo državne ceste Novo mesto – do priključka Osredek, znano kot novomeško obvoznico do Osredka oziroma Revoza, čeprav naj bi se gradnja začela že spomladi 2019, nato decembra 2019 – stvari pa so še vedno »v reševanju«.

Primer vloge v reševanju za daljnovod Trebnje – Mokronog – Sevnica tudi pokaže, da je vloga zelo nepopolna oziroma te še niti ni, so pa javno dostopni nekateri drugi dokumenti. Potrebne bodo tudi številne dopolnitve. (arso)

Daljnovod je nujno potreben in je bil obljubljen že zdavnaj. Da tega še dolgo ne bo, pa priča tudi podatek, da projekt izgradnje daljnovoda sploh še ni vključen v Načrt razvojnih programov države (proracun).

Podobno je tudi z daljnovodom med Kočevjem in Belo krajino, ki bi moral biti zgrajen že zdavnaj. Tudi obljubljen je bil, vendar tudi tega projekta še vedno ni vključenega v nobenega od državnih načrtov.

Vse to je dobro vedeti pred morebitno prihodnjo poplavo besed ministrice ali katerega od ministrov, morda tudi predsednika vlade v odhodu, ki je povzročil, da Slovenija stoji na mestu, evropski denar, namenjen naši državi, pa leži v Bruslju in nam grozi, da ga bomo izgubili.

C. R.