V Sloveniji obstaja mit, da so bogatejši nekakšno zlo, ki zajeda vse preostalo prebivalstvo, predvsem najrevnejše. Pa je temu res tako? Podatki o plačani dohodnini kažejo nasprotno. 10 odstotkov najbogatejših plača več kot polovico vse plačane dohodnine, kar pomeni, da posredno financirajo najrevnejše.
Po uradnih podatkih v Sloveniji 10 odstotkov najbogatejših dohodninskih zavezancev plača kar 54,3 odstotka vse dohodnine, medtem ko najrevnejših 55 odstotkov prebivalstva prispeva le 2,5 odstotka.
Po podatkih, prikazanih na grafu, 55 odstotkov najslabše plačanega prebivalstva plača le 2,5 odstotka vse dohodnine. Naslednjih 20 odstotkov prebivalstva plača 15 odstotkov dohodnine, naslednjih 15,5 odstotka pa 28,4 odstotka dohodnine. 10 odstotkov najbogatejšega prebivalstva pa plača kar preostalih 54,3 odstotka vse dohodnine.
Slednje kaže, da je breme plačevanja dohodnine močno skoncentrirano pri dohodkovno najvišjih skupinah. Zgornjih 25 odstotkov prebivalstva po prikazanih podatkih skupaj plača kar 82,7 odstotka vse dohodnine, medtem ko spodnjih 75 odstotkov prispeva preostalih 17,5 odstotka.
Dohodnina sicer predstavlja okoli 12 odstotkov prihodkov v državni proračun. Za leto 2026 je na primer načrtovan prihodek od dohodnine 2,2 milijarde evrov, medtem ko naj bi skupni proračunski prihodki znašali 15,5 milijarde evrov.
A. V.
