Parlamentarni odbor za pravosodje bo jutri obravnaval v javnosti težko pričakovan predlog zakona o Skoku, specializiranih organih za obravnavo najtežjih korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, v tem je tudi pranje denarja. Vlada je predlog zakona sprejela že 17. julija in predlaga, da ga državni zbor sprejme po nujnem postopku, zakon naj začne veljati s 1. januarjem 2027.
Kaj hujšega. Nekateri v vrhovih politike, pravosodja in tožilstva se pritožujejo, da pri pripravi zakona (po vzoru hrvaškega Uskoka) niso sodelovali, želijo si, da se začetek uporabe zakona zamakne, najmanj do 1. oktobra 2027.
Vse to že morda nakazuje tudi to, da bodo spet iskali “pomoč” na ustavnem sodišču in s tem zamikali uveljavitev zakona.
Zakon morda res ni perfekten, ga je pa v času obravnave v parlamentu možno še dodelati, če je volja “kritikov” za to res tako močna.
Kaj določa Skok?
Napovedano je povečanje števila specializiranih tožilcev, prednostna obravnava korupcije uradnih oseb, krepitev sodelovanja med tožilstvom in policijo, uvedba specializiranega sodišča za najzahtevnejše primere in večja avtonomija in učinkovitost specializiranega tožilstva. Določen bo tudi vodja, iz tožilskih vrst, ki se že zdaj ne upogiba tistim, ki nasprotujejo zakonu o pregonu korupcije in organiziranega kriminala.
Slovenija pri pregonu najtežjega kriminala na dnu, letno se izgublja 3,5 milijarde evrov
Mednarodne raziskave kažejo, da Slovenija po Indeksu zaznave korupcije pada in je pod povprečjem zahodne Evrope in EU. Analitiki Slovenijo opozarjajo predvsem na šibek pregon gospodarskega kriminala, pranja denarja, javnih naročil in politično integriteto. Gre za zahtevne in obsežne zadeve,
V obrazložitvi zakona je navedena ocena, da naj bi se v Sloveniji na letni ravni zaradi korupcije in sorodnih pojavov izgubilo okoli 3,5 milijarde evrov. Posledično toliko pristaja v žepih tistih, ki so udeleženi v teh koruptivnih delih. Pri korupciji in zahtevnem gospodarskem oz. organiziranem kriminalu so tudi najdaljši časi reševanja sodnih postopkov.
Najdaljši sodni postopki – tudi 15 in več let
Po poročilu o vladavini prava EU ima Slovenija najdaljše sodne postopke za korupcijska kaznivih dejanjih v EU: v povprečju 889 dni (okoli 2,4 leta) samo na sodišču. Pri zapletenem pranju denarja je to 631 dni (drugo mesto v EU).
Pa to ni celotna pot od ovadbe do pravnomočnosti. Pred tem so še policija, tožilstvo in morebitna sodna preiskava – v velikih zadevah lahko skupaj 5 do 15 in več let. Zaostanki se ne zmanjšujejo.
Časovni standard sodstva za kazenski postopek na okrožnem sodišču je sicer 18 mesecev, preiskava naj bi bila okoli 9 mesecev. V praksi pa so zahtevne kazenske zadeve (npr. Ljubljana) v posameznih letih v povprečju presegale 30 mesecev.
Na sodiščih letno zastara okoli 50 do 100 kazenskih zadev (leta 2024 je bilo teh 62); med njimi so tudi odmevni primeri.
Je SKOK potreben?
15 let po ustanovitvi Nacionalnega preiskovalne urada (NPU) leta 2011, Specializiranega državnega tožilstva in štirih specializiranih oddelkov sodišč je slika še vedno ista: velike zadeve se vlečejo, zaostanki se ne zmanjšujejo.
Zakon Skok (StKOK) in specializiranem sodišču zdaj odgovarja na pravi problem in je popravek napake iz leta 2011. Izgubljenih 3,5 milijarde evrov letno zaradi korupcije vsak odmik od uveljavitve SKOK-a pomeni odliv novih desetin, stotin milijonov evrov. SKOK je potreben, pa če je komu prav ali ne.
M. D.
