Vzajemna je danes na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona z določitvijo načina izvršitve.
Zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo same družbe.
V zakonu predvideno izplačilo deleža Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pomeni oškodovanje članic in članov, ker se je Zavod ob ustanovitvi Vzajemne vračilu izrecno odpovedal. Vzajemna je Ustavno sodišče pozvala, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in še pred začetkom uporabe zakona s 1. januarjem 2024 sprejme odločitev o zadržanju njegovega izvajanja.
Glavni argumenti zoper zakon, na katerih temelji pobuda za presojo ustavnosti, so, da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članov Vzajemne, saj jim v celoti odvzema pravico odločati o družbi. Upravljavske pravice članov družbe za vzajemno zavarovanje so ustavna kategorija, kar je Ustavno sodišče že potrdilo. Poseg vanje je sicer možen, a le če za to obstaja utemeljen razlog. Tega pa v tem primeru ni.
Nadalje, zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo Vzajemne. Družba in njeni člani imajo pravico, da se sami odločijo, v kakšni statusni obliki želijo biti organizirani in uresničevati svoje pravice in obveznosti. Tudi pri tem argumentu ne obstaja utemeljen razlog, da bi država prisilno posegla v to pravico.
Ne nazadnje zakon pomeni oškodovanje članov in podjetja samega, saj predvideva izplačilo deleža Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, čeprav se je Zavod ob ustanovitvi Vzajemne leta 1999 vračilu izrecno odpovedal. Vzajemna je bila namreč ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je Zavod izvajal dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi vse obveznosti z naslova prenesenih zavarovanj. To pomeni, da je Vzajemna kot gospodarska družba razpolagala le z majhnim delom ustanovnega kapitala, večji del pa je namenila zavarovancem za kritje doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz tega razloga se je Zavod ob ustanovitvi tudi odpovedal vračilu ustanovnega kapitala že ob sami ustanovitvi Vzajemne. Do kapitala Vzajemne zato Zavod ni upravičen.
Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti in predloga za zadržanje izvajanja zakona dejal: “Prepričan sem, da so argumenti v tej zadevi na strani Vzajemne. Pravni strokovnjaki temu pritrjujejo in podpirajo naša prizadevanja, da preprečimo prisilno preoblikovanje Vzajemne, proti volji več kot 800.000 članic in članov, v delniško družbo. Prednosti vzajemne družbe za članice in člane so jasne in Vzajemna je edina tovrstna družba v Sloveniji. Vendar ne gre le za Vzajemno, gre še za mnogo več. Zaščititi je treba gospodarske družbe pred neupravičenim poseganjem v njihovo delovanje in v svobodno gospodarsko pobudo. Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem. Moje zaupanje v pravno državo ostaja neomajno in upam ter tudi verjamem, da bo Ustavno sodišče kot branik pravne države zadevo prednostno obravnavalo že v naslednjih dneh in še pred 1. januarjem 2024, ko se zakon začne uporabljati, zadržalo izvajanje zakona.”
M. D.
