Zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah je bil včeraj že objavljen v Uradnem listu RS in velja od danes, s 1. septembrom. Največ pomislekov povzroča t. i. obvezni solidarnostni prispevek, plačevati ga bodo morali vsi tudi s poplavljenih območij.
Vlada je včeraj dodatno sporočila, da že v prvem letu iz tega prispevka pričakujejo 156 milijonov evrov. Prispevek, ki bo obvezen za vse, se bo plačeval dve leti.
Zakon določa, da lahko delodajalec določi eno soboto v letu 2023 in eno v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Za delo na ta dan se delodajalec in delavec odpovesta svojemu zaslužku – delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto. Kdor se ne bo odločil za delovno soboto, bo v skladu z zakonom plačal solidarnostni prispevek. Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024, naslednji pa leta 2025.
Zakon solidarnostni prispevek določa v višini 0,3 odstotka od obračunane dohodnine zavezanca, pri čemer se bo v osnovo za izračun vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost. Vse to se bo nedvomno prelilo v višje najemnine in cene. O tem ni dvoma.
Odmera solidarnostnega prispevka bo izvedena administrativno. Tako se bo večina odmere izvedla skupaj z informativnim izračunom dohodnine.
V dohodnino so že posegli
To ni prvi davek, ki nam ga je določila vlada Roberta Goloba. Že kmalu po ustoličenju (volitve so bile aprila lani), je koalicija sprejela spremembo zakona o dohodnini, s katerimi so odpravili nekatere davčne razbremenitve, ki jih je sprejela prejšnja, Janševa, vlada. Samo za leto 2023 so nam pobrali dodatnih 120 milijonov evrov dohodnine, so takrat pojasnili. Dohodnina bo višja tudi v letih 2023 in 2025, s tem so nižje neto plače, s čimer se strinjajo tudi v sindikatih. (Golobova vlada znižuje plače)
Udarili so tudi po kmetih, vinogradnikih, gozdarjih in socialno šibkejših. Junija 2022 je vlada določila nove zneske katastrskega dohodka, ki veljajo do leta 2025. S tem so izničili ukrepe prejšnje, Janševe, vlade, ki je višino katastrskega dohodka prepolovila, davki so bili nižji, da so posamezniki iz kmetijskih in gozdarskih družin lažje prišli do štipendij, otroških dodatkov ipd. (Golobova vlada udarila po kmetih).
Spomnimo. V obvezni prispevek (za vse) so spremenili tudi prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki so ga pred tem plačevali le tisti, ki so to zmogli.
V SDS so tudi zdajšnjemu zakonu nasprotovali, in sicer iz razloga, da je treba pred posegom v žepe davkoplačevalcev najprej prerazporediti proračunska sredstva in se odpovedati izdatkom, ki niso nujno potrebni. Nadalje je treba počrpati vsa sredstva iz evropskih skladov, kjer je na voljo okoli 3 milijarde evrov. Vlada pa je menila drugače, pri novem davku so jo (presenetljivo) podprli v NSi.
Interventni zakon je objavljen na strani:Uradni list RS
M. D.