Anton Oven, slavist, publicist. Rojen 1905 v Stranski vasi (pri Semiču), umrl 19. maja 1942 v Beli krajini
Rojstni dan Antona ni znan.
Antonov oče (prav tako Anton) je bil doma iz vasi Vino pri Grosupljem je, kot mnogi Slovenci poskusil srečo z začasnim delom v Ameriki in tudi uspel. Po povratku v domovino je želel kupiti primerno kmetijo na kateri bi lahko ustvaril družino. Tako se je srečal tudi s Prešarjevimi, ki so zaradi hudih finančnih težav prodajali kmetijo. Tu pa mu ni bila všeč le kmetija, pač pa tudi hčerka Ana in se je priženil v Stransko vas. S soprogo sta domačijo zopet postavila na noge. Prvorojenec je dobil ime Anton, sledilo pa mu je še 8 sorojencev.
Mladi Tone se je izkazal v šoli in nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani. S sošolcem in rojakom Štefanom Šobarjem iz Gornjih Laz (v njihovi hiši doživi katastrofo prva belokranjska partizanska četa) sta načrtovala vpis na medicinsko fakulteto, a se je Oven zadnji trenutek premislil in vpisal na slavistiko v Ljubljani kjer je leta 1930 diplomiral. Sočasno je v Pragi študiral češčino. Še isto leto je pričel s prvo službo na Državni gimnaziji v Mariboru. Kot profesorja so ga pogosto premeščali – dvakrat v Ljubljano, pa zopet v Maribor in na koncu na Ptuj. V tem času se je pojavila tudi obtožba, da je komunist, a to zagotovo ni bil, pač pa zagret narodnjak in precej naprednih idej. Kapitulacija Jugoslavije ga je doletela na Ptuju (zaradi šibkega zdravja ni bil mobiliziran k vojakom) kjer so Nemci nanj razpisali nagrado 10.000 mark. Uspelo mu je pobegniti domov v Belo krajino kjer naj bi sodeloval pri dogovorih o ustanovitvi OF. Sam je bil vključen v organizacijo Stara pravda (vodja dr. Črtomir Nagode), ustanovno članico OF, ki pa je bila pozneje izključena zaradi Nagodetovega nasprotovanja Kidriču. Menda se je zbliževal s četniki Draže Mihajloviča, takrat zakonitega kraljevega predstavnika.
Ker ni podprl komunistov in kazal očitne težnje po organizaciji nekomunističnega odpora okupatorju je bil neke noči odpeljan iz doma v partizansko taborišče na Brezovi rebri, kjer je bil po mučenju umorjen. Uradna verzija je govorila o ustrelitvi ob poskusu pobega pred zaslišanjem.
Ko je za njegovo ugrabitev izvedel prijatelj dr. Šobar (partizanski zdravnik), ga je poskušal rešiti, a je na kraj usmrtitve prišel prepozno. Po njegovi usmrtitve je bilo vse njegovo imetje uničeno, tako, da o njegovem početju ni nikakršnih otipljivih dokazov.
Anton Oven je izdal knjige:
- Ksaver Meško – njegov razvoj v življenju in literarnem udejstvovanju 1934,
- Dr. France Prešeren: Krst pri Savici, romantična pesnitev, 1935,
- Češki učbenik, 1937
Leta 1937 je pričel izdajati revijo Mrtva straža.
Avtor: Boris Grabrijan, direktor KP Kolpa Adlešiči
