Bo za zaščito slovenskega jezika potreben referendum?

Novinarska konferenca poslancev SDS (vir: Zajem zaslona)

Poslanec Slovenske demokratske stranke mag. Branko Grims je na petkovi novinarski konferenci spregovoril o ponovni zlorabi poslovnika, ki si ga je privoščila predsednica Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Tereza Novak, ki je dovolila uvodno predstavitev Zakona o tujcih, dala besedo vsem gostom, nato pa pred razpravo sejo prekinila in tako onemogočila kakršnokoli drugačno mnenje od predstavljenih v uvodu.

Kot je na novinarski konferenci poudaril mag. Branko Grims, je tako ravnala, ker koalicija v državnem zboru očitno ni usklajena glede slovenščine.

Koalicija tudi ponovno oživlja željo, ki je bila že prej izražena pri pri skrajnih levičarjih, da bi obvezno znanje slovenskega jezika za tujce, zlasti ko prihaja do združitve in ko gre za podajševanje dovoljenj, enostavno črtali iz zakona.

Slednje je v očitnem nasprotju z 11. čenom Ustave, ki določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina in da sta na območjih občin, kjer živi tudi madžarska in italijanska narodna skupnost, uradna jezika tudi madžarski in italijanski jezik.

Kot je dejal mag. Branko Grims je največji absurd, da so na seji odbora udeleženci s strani provladne civilne družbe govorili o integraciji, v isti sapi pa so se zavzemali za črtanje obveznosti znanja slovenskega jezika.

Integracija je prilagoditev tujca, ko pride v Slovenijo, torej slovenskemu narodu, slovenskim običajem, slovenskemu redu, in da nobena integracija ni možna brez znanja jezika. Kot je še poudaril, tu poteka ideološki projekt, ki je očitno sovražen do vsega, kar je slovensko, s tem pa je sovražen tudi do države, saj slovenskega naroda brez slovenskega jezika ni. Kdor nasprotuje slovenskemu jeziku, pa po besedah Grimsa nasprotuje tudi državi Sloveniji oziroma jo ruši.

Na to, da zakon ni ustrezen, so opozorili tudi nekateri župani iz vrst koalicije, ob tem pa je navedel primer Mestne občine Kranj, Mestne občine Velenje in Mestne občine Celje.

Grims je še opozoril, da se je vlada tudi pri tem zakonu sestajala in usklajevala z nevladniki, ni pa se sestala z župani vsaj tistih najbolj prizadetih občin.

Pa čeprav nevladniki v nasprotju z župani nimajo nikakršne širše legitimitete, kar predstavlja dodaten absurd in legitimitacijo v smeri vladavine neizvoljenih, kar je pri tej vladi zelo pogosto.

Grims je poudaril, da gre zakon s postopkom in vsebino v popolnoma napačno smer. Če pride do tega, da bo iz njega črtana še tista minimalna obveznost znanja slovenskega jezika, je očitno, da bo za preprečitev uveljavitve tega zakona treba uporabiti vsa demokratična sredstva, ki so na razpolago, verjetno bo treba razmisliti tudi o referendumu.

Tak zakon bi bil namreč v škodo Slovenije in bi vnesel konflikt med tiste, ki tu živimo, in tiste, ki prihajajo.

Več na povezavi: https://fb.watch/jtBO37EsFG/

M. D.