Vlada in sindikati javnega sektorja so v četrtek podpisali dogovor o dvigu plač zaposlenim v javnem sektorju, določili so višje zneske za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda pa so se dogovorili še za poračun regresa za letni dopust.
Ocenjen finančni učinek dogovora s sindikati za leti 2022 in 2023 je v višini 611 milijonov evrov.
Plače zaposlenih v javnem sektorju se naj bi s 1. oktobrom zvišale za 4,5 odstotka, s 1. aprilom 2023 pa še za en plačni razred, kar pomeni približno 4-odstotni dvig. Skupno bo to po 1. aprilu 8,68 odstotkov višja plača.
Regres za prehrano so zvišali za 24,5 % (iz 4,94 na 6,15 evra dnevno). Hkrati so že pred tem povedali, da tudi regres za prehrano spada med povišanje plač, le da bo to neobdavčeno.
Določili so še, da bodo še letos izvedli poračun regresa za letni dopust za leto 2022, ta se bo gibal od 100 do 300 evrov neto. Tudi to je del povišanja plač v javnem sektorju. Namesto, da bi reševali nizke plače najslabše plačanih, kot so obljubljali, so zdaj po liniji najmanjšega odpora vsem določili poračun regresa.
Zakon mora biti v državnem zboru sprejet do 1. novembra 2022, da bodo poračuni plač lahko veljali še za oktober. To pomeni, da bodo spet po hitrem postopku sprejemali nekaj, kar ponovno ni dorečeno. Glede na to je možno pričakovati nove zaplete.
Kje so zamočili?
Vlada je namreč spregledala, da pojem poračuna regresa v zakonodaji ne obstaja. Na to je v enem od intervjujev v preteklih tednih spomnil nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič. Povedal je:
“Regres je treba izplačati do 1. julija. Če ga izplačaš po 1. juliju, je obdavčen tako kot plače. Tako da se lahko zgodi podobno, kot je bilo pri gasilcih, ko je vlada spet nekaj obljubljala in ni razmišljala o davkih.
Lahko se zgodi, da bodo v javnem sektorju novembra prejeli poračun regresa, potem pa bodo na to prejemniki plačali dohodnino in prispevke.
In bo tega denarja v resnici veliko manj kot ga vlada obljublja, ker bo tretjino ali še več dobila nazaj.”
Ko smo to včeraj preverjali na ministrstvu za javno upravo, so nam sporočili, da je regres za letni dopust neobdavčen. Na dodatno vprašanje, kaj bodo storili, da bo stvar tudi zakonita, nismo prejeli odgovora.
Nekdanji finančni minister Šušteršič pa je v intervjuju pred časom povedal: “Regresa ni mogoče izplačati po 1. juliju. Razen, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo in je delodajalec nelikviden. Se pravi, vlada bi morala reči, da je nelikvidna, da bi lahko to izplačala kot neobdavčeno. Vedno pa obstaja možnost, da spremenijo kakšen zakon zadnji dan.
Ali pa bodo prišli s kakšno zelo ustvarjalno razlago zakona in bomo potem v zasebnem sektorju rekli, v redu, saj potem lahko tudi mi novembra izplačamo še del regresa, če ga še nismo do zgornje meje. Tako da to zna biti še zelo zanimivo.”
Bodo dodaten regres lahko terjali tudi zaposleni v gospodarstvu?
Slednje pomeni, da bodo v vladi najverjetneje ponudili ustvarjalno razlago zakona. Vendar bo to hkrati pomeni, da bodo lahko neobdavčen dodatek k regresu za letni dopust lahko terjali tudi zaposleni v gospodarstvu.
Neobdavčen regres za letni dopust je namreč omejen do enega zneska (višine povprečne bruto plače v državi). V javnem sektorju bodo tudi po novi odločitvi vlade sicer ostali znotraj tega zneska tudi po poračunu, v gospodarstvu pa so bila izplačila drugačna.
Gre torej za ponovni zaplet vlade, ki lahko pomeni le dvoje: Ali res ne poznajo zakonodaje ali pa to delajo namerno in bodo zaposleni v javnem sektorju z dohodnino prihodnje leto vračali približno tretjino zdaj prejetega dodatnega regresa?
Možno je oboje. Novembra so lokalne volitve in referendumi, prihodnje leto pa računajo, da bodo v miru ustoličeni.
J. M.