Raziskovalci štirih ustanov (Celica, biomedicinski center, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerza v Ljubljani – Medicinska fakulteta in Zavod za transfuzijsko medicino RS) so razvili in klinično preskusili napredno avtologno celično zdravilo nove generacije za zdravljenje naprednega raka prostate.
Rak prostate je pri moških najpogosteje diagnosticirana oblika raka in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja.
Bolezen pri skoraj tretjini bolnikov preide v kastracijsko odporno obliko (KORP), kjer rakave celice nadaljujejo razmnoževanje, kljub odtegnitvi hormonov, kar je sicer temeljna oblika zdravljenja napredne faze bolezni. V zadnjem desetletju so v vzponu različne nove, uspešne strategije zdravljenja rakavih bolezni, ki temeljijo na modulaciji imunskega sistema bolnika, t.i. imunoterapije. Vendar pa za zdravljenje raka prostate do danes v Evropi ni dostopno nobeno zdravilo, ki temelji na imunoterapiji.
Slovenski raziskovalci so razvili in v randomizirani klinični študiji preskusili imunoterapevtsko zdravilo za zdravljenje bolnikov z diagnozo KORP.
Gre za imunoterapijo s celičnim cepivom.
Glavna sestavina zdravila so specializirane imunske celice, t. i. dendritične celice, ki pa so pridobljene iz krvi bolnika in obdelane v laboratoriju. Bolniku prav tako odvzamejo vzorec tumorskih celic in jih v laboratoriju združijo z obdelanimi dendritičnimi celicami s postopkom elektrofuzije, da nastanejo t. i. imunohibridomi (aHyC) – gre za celice, ki so sedaj sposobne imunskemu sistemu posredovati informacijo o tumorju, ki ga naj imunski sistem uniči. V telesu bolnika se tako ponovno aktivirajo specifični imunski mehanizmi in upočasnijo napredovanje bolezni.
Gre za povsem avtologno celično cepivo, izdelano za vsakega bolnika posebej, t. i. personalizirano zdravilo.
Znanstveniki so ugotovili, da je terapija pri bolnikih zavrla porast subpopulacije naravnih celic ubijalk (NK), ki delujejo imuno-regulatorno, izločajo citokine in imajo tudi prometastatsko vlogo. Skladno s temi ugotovitvami je bilo med preminulimi bolniki preživetje izrazito daljše pri tistih, ki se jim je ta subpopulacija celic NK manj povečala v periferni krvi. Celokupno preživetje bolnikov, zdravljenih z aHyC, je bilo 58,5 mesecev, kar glede na podatke iz literature predstavlja 16 mesecev daljše preživetje. Bolniki, ki so prejeli aHyC, so v povprečju tudi kasneje in v manjšem deležu potrebovali nadaljnje zdravljenje s konvencionalno protitumorsko terapijo.
Običajno imajo zdravila za raka tudi neželene učinke. Pomembno je omeniti, da pri bolnikih v omenjeni študiji ni bilo zaznati resnih neželenih stranskih učinkov. Šlo je le za simptome, podobe blažji gripi, ki pa so se pojavili le pri manjšem deležu bolnikov.
Predstavitev raziskave in zdravila je potekala danes v prostorih Ortopedske klinike UKC Ljubljana, so sporočili z ministrstva za zdravje (vir).
M. D.
