ANA ŠKARJAK KOTAR: Who cares? (Kdo skrbi? Koga briga?)
v ponedeljek, 3. 8. 2026, ob 18. uri
v Galeriji Kocka, Kulturni center Janeza Trdine, Novo mesto.
… Med gradbenimi odri reproducirano telo izvaja reproduktivno delo. Prostor diši po čistilih, po sveže skuhani turški kavi, včasih po toplem mleku. Ne gre za rekonstrukcijo doma, kulise. Umetnica prostorske in zvočne elemente uporabi kot sprožilce, ki spomin in prepoznavanje aktivirajo prej, kot ju uspemo ubesediti. V ozadju teče ponavljajoča se zvočna kompozicija, sestavljena iz drobcev vsakdana: alarmi, timerji, voda, ključi, otroški glasovi, klici, opozorila … Zvok ustvarja ritem dela in vanj občasno tudi poseže, dile in cevi pa ga omejujejo, tako kot dejansko delo prekinja, preoblikuje, omejuje vsak dan …
… Razstava ne pojasnjuje, ne opravičuje, ne ponuja vstopnih točk tistim_, ki jih izkušnja reproduktivnega dela nikoli ni zadela. Je prostor, ki stoji kot spomenik tistim_, ki že vedo. Tiste_, ki so bile_ v brezizhodni kuhinji z drugimi. Ki so začutile_, kako se telo napne ob otroškem joku. Ki poznajo lonely state of being ne kot koncept, ampak kot ponedeljkovo jutro. V tem smislu je dejanje radikalne vključitve skozi izključitev. Ne izključuje aktivno, ne zavrača, ne grozi. Preprosto ne dela tistega dela, ki ga skrbstveno delo vedno dela: ne poskrbi za udobje tistega_, ki mu je skrb samoumevna. Bralka_ tega besedila bo morda prepoznala ta obrat. Razstava ne skrbi za gledalca_, ki ni skrben_, to je politično stališče, ki ga Ana Kotar Škarjak ni izrekla, ampak ga je v samo strukturo vgradila. Performans ne razlaga. Stene ne ilustrirajo. Zvočne označbe ne komentirajo. Vse skupaj deluje kot vonj, ki ga ne znaš poimenovati, dokler te ne zadane. To je vonj dela, ki si ga opazovala_ celo otroštvo, in to je vonj dela, ki te je nevede doletel, ko si vstopila v odraslo življenje.
(iz spremne besede Tie Čiček)
….
Ana Kotar Škarjak (rojena 1987 v Novem mestu) je vizualna in performativna umetnica, ki živi in ustvarja v Berlinu. V svoji umetniški praksi raziskuje, kako se družbeni sistemi skozi ponavljanje, vzdrževanje in vsakdanje rituale naseljujejo v telesih. Skrb in materinstvo sta pri tem osrednji izhodišči. V svojih instalacijah in performansih povezuje tekstil, zvok, vonj, besedilo in vsakdanje predmete v veččutne prostorske situacije. Njeno raziskovanje izhaja iz izkušenj odraščanja na Balkanu, od tod tudi glasnost, gostota generacij, prisotnost skupnosti, ki so del njenega spomina in ki jih obravnava kot izhodišče za razmislek o širših družbenih mehanizmih. Diplomirala je iz sodobne risbe in likovne pedagogike na Univerzi v Ljubljani, trenutno pa je študentka magistrskega programa Raumstrategien na Kunsthochschule Berlin-Weißensee.
Je prejemnica nagrade LJUBAW (2025) in raziskovalne štipendije za vizualne umetnosti Berlinskega senata (2025). Med njenimi samostojnimi razstavami in performansi so Re-Sister (Y Galerija, Ljubljana, 2026), In formation (R17 Experimental Space, Berlin, 2026), Again and Again (Roam Projects, Berlin, 2025) in Who is Taking Care of the Caregiver? (Telegraph Gallery, Olomouc, 2025). Njena dela so bila med drugim predstavljena na 6. trienalu mladih umetnikov v Celju (2025) in BUNA Forum for Contemporary Art v Varni (2025).
Avtor: Sandra Hrovat, Regijska koordinatorka KUV in vodja razstavnega programa I Galerija Kocka I Kulturni center Janeza Trdine
