Štiri preprosta dejstva o resničnem boju stranke SD proti “privatizaciji vode”:
1) Fructal, prodan v času Pahorjeve vlade (novembra, 2011),
2) Radenska, prodana v času Cerarjeve vlade (decembra 2014),
3) Pivovarna Laško in Union prodana v času Cerarjeve vlade (aprila 2015),
4) Costella, prodana v času Cerarjeve vlade (marca 2016).
Tako je včeraj na Twitterju zapisal Tomaž Štih, ekonomist in dober poznavalec slovenskih razmer. Znan je po blogu Libertarec, zato ima tudi to ime.
Komentar: S prodajami podjetij in blagovnih znamk so bili prodani tudi vodni viri, s katerimi danes upravljajo tujci. Fructal je bil prodan Srbom, Radenska Čehom, Laško in Union Heinekenu in Costella Arabcem.
V vseh vladah, kjer so prodajali podjetja vključno z vodnimi viri, je sodelovala stranka SD pod vodstvom Tanje Fajon, kjer so danes med najbolj glasnimi pri nasprotovanju spremembam Zakona o vodah in to ne bo več mogoče. Hkrati v SD delijo javnost in govorijo točno tisto, kar so sami počeli in ne tisto, kar novi Zakon o vodah res prinaša.
M. D.
