Teden dni po pekrskih dogodkih je bilo stanje videti mirnejše, čeprav je bilo politično vrenje po republikah očitno. Armada je dvigovala bojno pripravljenost. Slovenske obrambne sile so se pripravljale na zavarovanje osamosvojitvenih ukrepov. Hrvaška je stopila na pot osamosvojitve s svojimi petimi točkami hrvaškega sabora. Obenem pa je slovenski parlament nadaljeval odprto sejo z razpravo o osamosvojitvenih zakonih.
Mednarodna skupnost pa je vedno bolj enakovredno obravnavala predstavnike republik in zvezne oblasti, kar je bilo najbolj očitno pri pogovorih pri Delorsu in Santerju.
Stopnjevanje bojne pripravljenosti JA in Školčev predlog zaprtja učnih centrov v Pekrah in na Igu
Medtem ko je jugoslovanska armada na različne načine stopnjevala bojno pripravljenost (opazovanje enot slovenske TO, povečani ukrepi konspiracije, priprave novih nastanitev, priprave dodatne oborožitve in večje vojaške akcije, intenzivni premiki enot itd.) in so se slovenske obrambne sile pripravljale na zavarovanje osamosvojitvenih ukrepov, je Jožef Školč v imenu poslanskega kluba Liberalno demokratske stranke v pismu Kučanu predlagal takojšnje zaprtje učnih centrov v Pekrah in na Igu tik pred prisego prve generacije slovenskih vojakov. Slovenska obrambna moč bi bila tako oslabljena, osamosvojitveni ukrepi pa dodatno ogroženi.
Hrvaška čaka samo še do 15. junija
1. maja 1991 so v hrvaškem saboru potrdili predlog hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, v katerem je zagotavljal osamosvojitev Hrvaške, če v jugoslovanskem prostoru do 15. junija ne pride do preoblikovanja države v zvezo suverenih držav. S tem sklepom so potrdili izraženo referendumsko voljo, saj se je 19. maja 1991 skoraj 94 odstotkov opredeljenih volivcev odločilo za samostojno in suvereno Hrvaško.
Hrvaški sabor je potrdil program petih točk, v katerem je sprejel odgovornost za politične ocene in usmeritve o nadaljnjem razvoju države, in nalaga državnim organom, da do 30. junija pripravijo pravne podlage za nastanek zveze suverenih držav in za drugo možnost, razdružitev in popolno osamosvojitev Hrvaške. Peta točka pa je govorila, da bo Hrvaška prav v vsem sledila osamosvajanju Slovenije.
Sprejem pri Evropski skupnosti
V beograjski zvezni palači sta predsednik Evropske komisije Jacques Delors in predsedujoči Evropskemu svetu Jacques Santer sprejela člane predsedstva SFRJ in posamično še predsednike republik. Slovenskemu predsedniku Kučanu, sta po poročanju Dela, med drugim dejala, da nam bo Evropa čestitala, če se bo Sloveniji posrečilo vzdržati v svojih prizadevanjih. Vendar je Delors obenem na tiskovni konferenci vztrajal, da Evropska skupnost močno podpira Jugoslavijo kot enotno državo in ponovno, kot že tolikokrat do tedaj, podprl zvezno vlado.
Santer je komentiral, da je v očeh Evropske skupnosti kompromis znotraj Jugoslavije mogoč, če se bo vsak pripravljen nečemu odpovedati. Po njunih besedah naj bi bile štiri skupne točke, o katerih so se strinjali vsi predsedniki: enotni trg s skupno centralno banko in valuto, spoštovanje človekovih pravic in pravic narodnostnih manjših, skupna obramba in zunanja politika. Predsednik Kučan je v svoji izjavi dejal, da je bilo srečanje pomembno zato, da sta gosta slišala tudi slovensko plat zgodbe, saj »v Jugoslaviji ni ene same resnice in da ni edina prava tista, ki jo po navadi slišijo – posredovana od naše diplomacije in administracije, seveda v funkciji, kot jo naša vlada in njen predsednik razširjata po svetu«.
Premiki v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je dobila dvajset novih članov. Iz imen je razvidno, da je med bilo med novinci veliko takih, ki so bili v preteklosti primorani oditi v tujino, ali pa jim je bila onemogočena univerzitetna kariera. Med novinci v SAZU so bili tako arheolog Stane Gabrovec, geolog Mario Pleničar, pesnik Ivan Minatti, sociolog Veljko Rus, teolog Jože Krašovec, pesnik Kajetan Kovič in nevropsihiater Jože Trontelj.
Predsednik SAZU je ob tem dogodku poudaril, da si bo SAZU prizadevala za ohranjanje tradicionalnih vezi in da ne vidi potrebe, »da bi pogrevali preko pristojnosti in poslanstva akademij tiste politične dogodke in stališča, v katerih se razhajamo, pa nima smisla, da bi se prepričali, kajti prepričali drug drugega ne bomo …«.
Pripravil: Martin Nahtigal
