Triindvajsetega maja so Mariborčani ob prvem neposrednem merjenju moči med teritorialno obrambo (TO) in jugoslovansko armado (JLA) jasno pokazali, da uživa slovenska vojska polno podporo prebivalstva. Če parafraziramo izjavo predsednika vlade Lojzeta Peterleta ob prisegi v Kočevski Reki, bi lahko dejali, da je v Pekrah prvič zadišalo po oboroženem spopadu. Ta je sicer sledil le 35 dni pozneje.
Obkolitev učnega centra v Pekrah
Osmi dan usposabljanja prve generacije slovenskih nabornikov je zaznamoval incident, ki sta ga sprožila neznana oborožena posameznika, ki sta se v zgodnjih jutranjih urah potikala v bližini 710. učnega centra TO v Pekrah pri Mariboru. Ob zajetju se je izkazalo, da je šlo za izvidniška vojaka 31. mariborskega armadnega korpusa, ki ju je varnostni oddelek centra kmalu po informativnem razgovoru izpustil na prostost.
Centra za usposabljanje TO (drugi je bil na Igu pri Ljubljani) sta bila že nekaj časa trn v peti JLA, ki ni priznavala slovenskih amandmajev k novemu zveznemu zakonu o vojaški obveznosti. Ker Slovenija nabornikov ni želela več pošiljati izven svojih meja, se je odločila, da bo naborniško službo organizirala sama. Pritisk armade z zahtevami po izročitvi naborniških evidenc in zaprtju centrov se je začel izrazito stopnjevati po 15. maju – v nekaterih vojašnicah so dvignili bojno pripravljenost, po cestah je bilo opaziti vojaške priklopnike, ki so oklepnim oddelkom dovažali borbene komplete streliva. Nazadnje je 21. maja enake zahteve postavil poveljnik petega armadnega območja Konrad Kolšek na sestanku s Peterletom, Janezom Janšo in Dušanom Plutom z obrazložitvijo, da gre za zahtevo predsedstva, s katero sta soglašala tudi dr. Janez Drnovšek in Milan Kučan, ter pričakovanjem, da bo uradni odgovor slovenske vlade prejel v dveh dneh.
Ker so vojaške strukture JLA slutile, da z namero ne bodo uspele, so iskale povod za vojaško posredovanje. Tega so dobile v aretaciji prej omenjenih izvidniških vojakov. Štiri ure po izpustitvi, ob 12.30, je pred center TO pripeljala posebna enota JLA s šestimi oklepnimi transporterji. Ta je zahtevala izročitev nabornikov in vojaške enote, ki je opravila aretacijo. Načelnik centra major Andrej Kocbek je zahtevo zavrnil, zaukazal, naj se naborniki umaknejo v zaklonišča, na ključna mesta vojaškega centra pa razporedil inštruktorje s protioklepnimi minometi. General Mićo Delić, poveljnik 31. korpusa, je zato iz mariborskih vojašnic poslal dodatne okrepitve.
Razjarjeni Mariborčani na ulicah
Za namero so izvedeli domačini in brez pomisleka jugoslovanske vojake z blokado prisilili, da so se vrnili nazaj v vojašnice. Nekateri vojaki so se želeli do Peker neuspešno prebiti celo v avtomobilih z oznakami rdečega križa, kar so zabeležile kamere državne televizije. Na pot vojaškim kolonam so se pogumno postavili tudi starši vojaških nabornikov.
Oster odziv domačinov ter hitre poteze slovenskega vojaškega in političnega vrha so JLA prisilili v pogajanja. Predlog mariborske županje Magde Tovornik, naj se ta opravijo na nevtralnem terenu v stavbi občine, je bil sprejet. Pogajanja so se začela v večernih urah, a so bila neuspešna, saj so se končala z jutranjo ugrabitvijo poveljnika štaba vzhodnoštajerske pokrajine TO Vladimirja Miloševiča. Po pisanju Večera je ponoči na ulicah vztrajalo okoli 400 Mariborčanov. Ugrabitev je napovedovala dramatičen uvod v nesrečni 24. maj, ki je prinesel tudi prvo smrtno žrtev slovenske samostojnosti.
Vojaška obveznost ostaja v rokah Slovenije
Peterle je dogodek pri Mariboru označil za nepotrebno provokacijo armade in napovedal, da vojaška obveznost ostaja v rokah Slovenije. Ker je novi zvezni zakon o vojaški obveznosti predvideval, da bi JLA pristojnosti iz zakona prevzela šele 30. junija, ko bo Slovenija že samostojna, je zakon za Slovenijo brezpredmeten. V odgovoru na zahtevo generala Kolška je Anteju Markoviću in generalu Veljku Kadijeviću zapisal, da slovenski civilni organi ne bodo predali dokumentacije o nabornikih zveznim vojaškim oblastem, saj je to zaradi razglasitve slovenske samostojnosti nepotrebno. Sploh zato, ker je tudi vojaška delegacija na razgovoru 21. maja 1991 poudarila, da bo JLA spoštovala verificirano odločitev Slovenije.
Suverena država državljank in državljanov ali država slovenskega naroda?
Ustavna komisija je z obravnavo splošnih določb končala čiščenje osnutka nove slovenske ustave. Kljub vsemu trudu pa je ostalo odprtih nekaj točk, glede katerih se niso mogli poenotiti. To je pomenilo, da ustava ne bo nared do datuma osamosvojitve. Problem se je denimo pojavil pri členu, ali Republiko Slovenijo opredeliti kot suvereno državo državljank in državljanov ali kot državo slovenskega naroda. Sklenili so, da bodo posebej obravnavali predlog, ki bo povzel oba predloga skupaj. Na koncu so v ustavo zapisali: »Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.«
Nova tiskovna agencija
Bogato bero novic je zaokrožila napoved tedanjega ministra za informiranje Jelka Kacina o ustanovitvi nove tiskovne agencije Slovenije. To naj bi ustanovili še pred osamosvojitvijo v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, kjer bo dve tretjini začetnega kapitala prispevala slovenska država, preostalo tretjino pa zasebni kapital. Po pisanju Dela je Kacin povedal tudi, da bo »država agencijo sofinancirala do konca leta, potem pa se bo morala začeti vzdrževati sama s prodajo informacij na trgu«.
Avtor: Marko Balažic
Vir: gov.si/slovenija30
