Po letu dni največje svetovne gospodarske krize po drugi svetovni vojni, povezane s pandemijo covid-19, se je brezposelnost v Sloveniji celo znižala, za okoli 10 odstotkov. To kaže, kako močno so ukrepi slovenske vlade ublažili krizo. Potrjuje se tudi, da so bili ukrepi zastavljeni pravilno, ohranjenih je bilo preko 200 tisoč delovnih mest.
V vsakem primeru pa je bil v letu dni težke krize izgubljen le 1 odstotek delovnih mest, prejemki in prihranki gospodinjstev so se povečali, optimizem v gospodarstvu je presenetljivo velik.
Razpoloženje v gospodarstvu čedalje boljše
Uradni podatki slovenskih makroekonomistov iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj kažejo, da se je razpoloženje v gospodarstvu aprila še nekoliko izboljšalo, izboljšuje se tudi zaupanje v trgovini in storitvenih dejavnostih. Tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih je ostalo visoko, v gradbeništvu se je še zvišalo; v obeh dejavnostih pa je bilo višje kot pred epidemijo.
Na ugodna gibanja v industriji kažeta tudi poraba elektrike in promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki sta bila v tretjem tednu aprila blizu oz. višja kot v primerljivem tednu predkriznega leta.
Nadaljevalo se je tudi zmanjševanje števila brezposelnih, ki se je v sredini aprila še nekoliko okrepilo.
Brezposelnih okoli 10 odstotkov manj kot pred letom dni
Po decembrskem in januarskem povečanju števila brezposelnih, ki ob ohranjanju interventnih ukrepov ni bistveno odstopalo od sezonskih povečanj v enakem obdobju preteklih let, je od februarja do aprila število brezposelnih sezonsko upadlo. 22. aprila je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih Zavoda za zaposlovanje brezposelnih 79.835 oseb, kar je 3,4 % manj kot konec marca in okoli 10 % manj kot pred letom.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije, je pred kratkim v enem izmed intervjujev povedal, da v zbornici za letos načrtujejo 4,7-odstotno gospodarsko rast, v naslednjih dveh letih pa 4,2- in 3,4-odstotno.
Povedal je, da jih je presenetil predvsem preobrat pri investicijah in relativno majhni padci v storitvenih dejavnostih v obdobju druge faze zaprtja gospodarstva.
Podjetja iz predelovalnih dejavnosti in gradbeništva so naklonjena zaposlovanju.
“Prepričani smo, da bodo tudi storitvena podjetja pričela zaposlovati, še posebej, ko se bodo zajezitveni ukrepi odpravili oz. bodo tudi domači in tuji potrošniki prepričani v varnost koriščenja storitev. Gostinstvo, ki je precej odpuščalo v lanskem letu, bo tako moralo precej povečati zaposlenost, da bo zopet zagotavljalo enak obseg storitev kot pred krizo,” je dejal.
Poudaril je, da je bilo ohranjenih 99 odstotkov delovnih mest, slovenska gospodinjstva pa so “pravzaprav povečala tako prejemke kot prihranke v lanskem letu“, kar je bila med drugim tako posledica izrednih izplačil in podpornih shem« (pomoči države).
Dodal je še, da je optimizem v industriji skoraj brez primere. “Ključ preobrata v svetovni industriji je v dodelitvi javnih transferjev podpovprečno plačanim osebam (to še posebej velja za ZDA), kjer je mejna stopnja trošenja za materialne dobrine večja. Prav tako vlaganja v »zeleno in digitalno«, ki postajajo osrednja globalna agenda, pomenijo več investicij v infrastrukturo, kar povečuje povpraševanje po zahtevnih industrijskih izdelkih.”
O učinkih ukrepov slovenske vlade pa je povedal:
“Kot makroekonomist lahko učinke teh ukrepov ocenjujem vezano na njihov prispevek k stanju v gospodarstvu. Pri tem je seveda smiselno upoštevati mednarodno primerljive kriterije, kot so BDP in anketna brezposelnost. Ob tem ne smemo pozabiti, da je struktura slovenskega gospodarstva bolj podobno nemškemu kot denimo italijanskemu gospodarstvu, kar je pomembna razlika, saj so zajezitveni ukrepi v lanskem letu v manjši meri prizadeli industriji kot storitvene dejavnosti.”
Padec slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) je bil nižji kot v EU-27 (27 državah članicah Evropske unije). Stopnja anketne brezposelnosti je bila v Sloveniji pri 4,9 odstotka, povprečje EU je bilo 7,5 odstotka. Če slovenska vlada ne bi ukrepala in pomagala, bi bila stopnja brezposelnosti “okoli 8 odstotkov”, je povedal Ivanc. To pomeni, da bi bila brezposelnost v Sloveniji praktično neobvladljiva.
Podatki o registrirano brezposelnih osebah v Sloveniji kažejo na rapidno zniževanje števila brezposelnih po dnevih v letošnjem letu (drugi stolpec). Vir: Umar
J. M.
