Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali dr. Nuška Čakš Jager iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prof. dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter vladni govorec Jelko Kacin.
Vladni govorec Jelko Kacin je novinarsko konferenco začel z obvestilom, da je vlada na včerajšnji dopisni seji sprejela odločitev o podaljšanju epidemije v Republiki Sloveniji še za 30 dni. Odlok o podaljšanju epidemije začne veljati jutri, v sredo, 18. novembra.
Kot je pojasnil, epidemije ne gre enačiti z zaostrovanjem pogojev, pač pa je njena razglasitev pravni okvir, ki je podlaga za ukrepanje, tudi aktivacijo civilne zaščite in drugih razpoložljivih sil, za zamejevanje širjenja okužb.
Pregled današnje epidemiološke slike kaže, da razmere v bolnišnicah ostajajo resne. V ponedeljek smo zaznali 1388 novih primerov okužbe s koronavirusom. Opravljenih je bilo 5326 testiranj, delež pozitivnih testov pa je bil 26-odstoten. V bolnišnicah se zdravi 1275 okuženih, 208 na oddelkih za intenzivno nego. Za posledicami COVID-19 je umrlo 45 ljudi.
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ Nuška Čakš Jager je nato povedala, število primerov okužbe z novim koronavirusom v svetu v porastu. V Evropi imajo višjo 14-dnevno kumulativno incidenco na 100.000 prebivalcev kot v Sloveniji na Češkem, v Avstriji in Luksemburgu, višjo incidenco smrti pa na Češkem, v Belgiji in na Madžarskem, je naštela.
Po zadnjih podatkih 14-dnevna kumulativna incidenca na 100.000 prebivalcev v Sloveniji znaša 932.
Kot je še pojasnila Čakš Jagrova, se je delež okužb v aktivni populaciji zmanjšal, širijo pa se okužbe med starejšimi, tudi v domovih za starejše.
V domovih starejših občanov smo imeli do 4. oktobra 242 okužb, do 15. novembra pa že 4802 okužbi, je dejala.
Med šolarji je bilo po navedbah predstavnice NIJZ največ okužb med srednješolci, medtem ko je bil delež okuženih med vrtčevskimi otroki zelo majhen. V Sloveniji je po oceni NIJZ trenutno več kot 19.000 aktivnih primerov okužbe.
Delež pozitivnih testov med dnevno opravljenimi PCR-testi se v Sloveniji giblje okrog 26 odstotkov. Največ primerov je ugotovljenih v gorenjski in pomurski regiji. Ob koncu je pozvala tudi k naložitvi TAN-kode vseh okuženih v aplikacijo #OstaniZdrav in dodala poziv, naj ostanemo doma.
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki je predstavil stanje razvoja cepiv proti COVID-19 v svetu. Dejal je, da je trenutno v klinični fazi raziskav, torej v prvi, drugi ali tretji fazi, 54 cepiv. Od tega je 12 cepiv v tretji fazi, niti enega cepiva pa še niso odobrili regulativni organi, na primer Evropska agencija za zdravila (EMA) oziroma ameriška agencija za zdravila FDA.
Kot je dejal, je trenutno šest tako imenovanih začasno odobrenih cepiv, ki pa so jih odobrile nacionalne agencije – dve v Rusiji, kjer je ta trenutek v fazi odobritve tudi tretje cepivo, in štiri na Kitajskem. Kitajska in ruska cepiva so nekako »preskočila« tretjo fazo kliničnega preizkušanja in o njih za zdaj ni na voljo dovolj podatkov, je še pojasnil Štrukelj.
Povedal je še:
– Tudi, ko bodo na voljo cepiva ali zdravila za covid-19, bomo morali še vedno upoštevati osnovne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
– Nova cepiva, ki temeljijo na osnovi DNA in RNA, izkazujejo bistveno manj neželenih stranskih učinkov.
– Razvoj cepiv je dinamičen. Interes, tudi ekonomski, pa izredno velik. DNA cepiva so drugačna, način vbrizgavanja cepiv je nov, zato ga je potrebno natančno preučiti. Gre za novo tehnologijo, ki omogoča hitrejši razvoj cepiva brez stika z virusom.
Na vprašanje novinarjev, ali se bo sam cepil proti covidu-19, je odgovoril: “Seveda, takoj, ko bo cepivo varno.”
Posnetek današnje novinarske konference (za ogled kliknite na fotografijo).
M. P.
