Poročali smo že, da na ministrstvu za zdravje uničujejo poklic srednje medicinske sestre in se vprašali, ali jih bodo medicinske sestre z višjo stopnjo izobrazbe uvozili iz Srbije ali celo tretjih držav. Zdaj se je izkazalo, da je bila napoved o nameravanem t. i. uvozu medicinskega kadra iz Srbije pravilna.
Slovensko ministrstvo je namreč že začelo vabiti osebje iz Srbije, za to so izdelali tudi poseben plakat (pamflet) v srbskem jeziku.
Pravilnik je maja 2019 podpisal novi minister Aleš Šabeder, ki je na to mesto iz kvote Šarčeve LMŠ prišel z mesta direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Vodil ga je le kratek čas, v UKC je prišel iz Semenarne Ljubljana. Njegov ministrski predhodnik Samo Fakin, ki je moral odstopiti s tega mesta, pa je v preteklih dneh povedal, da bi Šabedra v UKC zamenjal, saj je ustanova pod njegovim vodstvom ustvarila večjo izgubo.
Ni odšel Šabeder, ta je napredoval na mesto ministra, odšel je Fakin. Uradno zaradi osebnih razlogov, neuradno pa zaradi nesoglasja s predsednikom vlade Marjanom Šarcem.
Ko je Šabeder nedavno omenjal, da bi tudi on lahko odstopil z mesta ministra za zdravje, je znani zdravnik Blaž Mrevlje na Twitterju zapisal naslednje:
Vrnimo se k pravilniku, ki mu tudi zdravniku nasprotujejo
Po novem pravilniku srednje medicinske sestre (to je tiste s končano sredno medicinsko šolo) tako ne smejo več odstranjevati niti šivov ali oskrbovati kroničnih ran, nameščati intravenozna kanila in aplicirati zdravila, delat iv dializi, izvajati EKG in podobno. Vse to so delale doslej. Po novem naj bi ta dela izvajale le diplomirane medicinske sestre, to je tiste s končano visokošolsko izobrazbo in pridobljeno sedmo stopnjo izobrazbe.
Nova določila v zdravstvenih ustanovah in ambulantah povzročajo veliko težav, ponekod so napovedovali odpuščanja. Postavlja se tudi vprašanja, kdo je pripravil takšen pravilnik, ki mu tudi v zdravniškem sindikatu Fides nasprotujejo.
Fides vodi Konrad Kuštrin, zdravnik v Splošni bolnišnici Šempeter pri Novi Gorici, kjer so tudi napovedali, da pravilnika ne bodo upoštevali.
V SB Novo mesto pravilnik dosledno izvajajo, nove pogodbe z veljavnosto 1. 9. 2019, od skupno 563 je kar 317 srednjih medicinskih sester, odpuščanj ne načrtujejo
Zato smo v preteklih dneh preverjali, kako je s tem v Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto in Zdravstvenem domu Novo mesto. Obe ustanovi sta namreč največji na našem območju. Iz ZD Novo mesto nam na vprašanja niso odgovorili. Iz Splošne bolnišnice Novo mesto pa smo prejeli naslednje odgovore:
Ali SB NM dosledno izvaja Pravilnik o delu medicinskih sester, ki je začel veljati s 1. 9. 2019?
Splošna bolnišnica Novo mesto dosledno izvaja 38. člen ZZDej-K. Tako je spremembe in dopolnitve sistemizacije sprejela dne 16. 7. 2019, nove pogodbe o zaposlitvi pa so bile zaposlenim ponujene v podpis dne 16. 8. 2019, z veljavnostjo od 1. 9. 2019.
Kaj določila tega pravilnika pomenijo z vidika organizacije dela SB?
Dokument ureja delo medicinskih sester v prihodnosti. Kot vsi zavodi v Sloveniji ima tudi Splošna bolnišnica Novo mesto nekaj premostitvenih težav, za katere sproti iščemo rešitve. Menimo, da uveljavitev poklicnih kompetenc ne bo bistveno vplivala na organizacijo dela.
Koliko srednjih medicinskih sester je zaposlenih v SB NM?
V Splošni bolnišnici Novo mesto je zaposlenih 317 srednjih medicinskih sester od skupno 563 medicinskih sester.
Kako boste prerazporedili te sestre in ali morda načrtujete odpuščanja?
Splošna bolnišnica Novo mesto je na delovno mesto diplomirane medicinske sestre premestila 40 srednjih medicinskih sester, ki so izpolnjevale pogoje po 38. členu ZZDej-K, in v zvezi s tem ne načrtuje odpuščanj.
Ali ste se o tej problematiki pogovarjali z ministrom Alešem Šabederjem ob zadnjem obisku v SB in kakšne so bile skupne ugotovitve?
Na delovnem sestanku je med drugim tekla beseda tudi o tej aktualni temi; predstavljeno je bilo stanje v zdravstveni negi, težave s katerimi se srečujemo in jih tudi odpravljamo.
Kdo je pripravil sporni pravilnik?
Na ministrstvu za zdravje navajajo, da je »dokument pripravila stroka zdravstvene nege«. S težavami na terenu so seznanjeni, zato so »zdaj oblikovali delovno skupino«, v prizadevanju, »da rešijo nastalo situacijo«. Če bo treba, bodo oblikovali »morebitne dodatne dopolnitve dokumenta«.
Primarij dr. Janez Remškar: Pravilnik še ena od nepotrebnih zmed v zdravstvu
Bolj konkreten pa je bil v teh dneh primarij dr. Janez Remškar, dolgoletni direktor Splošne bolnišnice Jesenice, nato kot eden od vodilnih zaposlen na ministrstvu za zdravje, pred upokojitvijo pa večletni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana. V kolumni, objavljeni na portalu Nova24tv.si je zapisal:
»Najprej ga je sprejela oziroma potrdila Zbornica zdravstvene in babiške nege, in sicer 6. februarja 2018. V nadaljevanju ga je sprejel Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego, in sicer 12. marca 2018. Isti dokument je obravnaval zdravstveni svet, to je posvetovalni organ ministra za zdravje, na seji 6. junija 2018. Pa korespondenčni seji, ki je trajala od 8. junija do 13. junija 2018, je zdravstveni svet sprejel sklep, da priporoča ministrstvu za zdravje, da poda soglasje k temu dokumentu, kar je bilo realizirano v maju 2019.
Jasno je, da po tolikih obravnavah v strokovnih krogih in celo po obravnavi na zdravstvenem svetu, minister, še posebej minister, ki ne pozna stanja v praksi in je novinec na področju delovanja zdravstva, niti slučajno ni v stanju nasprotovati takemu dokumentu. Lahko le verjame stroki, vključno s predstavnico stroke nege, ki deluje na MZ!«
Dr. Janez Remškar je pravilnik označil kot »še eno od nepotrebnih zmed v zdravstvu«.
Kako je z zaposlitvijo za nedoločen čas, če je medicinska sestra noseča: vprašanje bralcev?
V uredništvu smo prejeli tudi podatek, da je Splošna bolnišnica Novo mesto eno od medicinskih sester ni zaposlila za nedoločen čas, ko je ta razkrila, da je noseča. Pred tem je bila zaposlena za določen čas, nato ji je bila obljubljena pogodba za nedoločen čas, ki je zaradi nosečnosti ni dočakala. Zato smo v SB Novo mesto vprašali, kako je s tem. Odgovorili so:
“V kolikor ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas le-ta s potekom določenega časa preneha. V primeru izkazanih potreb in pozitivne ocene neposredno nadrejenega javnega uslužbenca, se z javnim uslužbencem, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ob pogojih, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas ali za nedeločen čas, pri čemer pa osebne okoliščine javnega uslužbenca, ki niso vezane na delovni proces, ne morejo in ne smejo vplivati na odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju delovnega razmerja.”
Iz odgovora SB je razvidno, da so se podrobnejšim pojasnilom o konkretnem primeru izognili.
J. M.
