Najvišjo oceno je prejel sok aronije Biserke Starčevič, med žganji je najvišjo oceno 19 točk dobil kraški brinjevec letnik 2016 Franca Jelušiča, med likerji pa je zmagala belokranjska medica Čebelarstva Pavlin iz Semiča. To so rezultati letošnjega ocenjevanja sokov in žganj v Beli krajini.
Sadjarsko društvo Bele krajine in Javni zavod Krajinski park Kolpa, v sodelovanju z društvom RimLan in Čebelarsko zvezo Bele krajine, že tradicionalno organizirata ocenjevanje sokov in žganj. Tako je bilo tudi v preteklih dneh, tokratno ocenjevanje domačih žganj in sadnih sokov pa je bilo že 16. Že več let pri tem sodelujejo tudi pridelovalci iz sosednje Hrvaške, strokovna komisija za ocenjevanje pa je tudi mednarodno sestavljena. Ocenjevanje poteka na domačiji Raztresen v Rimu pri Adlešičih.
Letos je ocenjevalna komisija prejela 44 vzorcev, od tega 14 za različne vrste sadnih sokov, 13 vrst žganj in 17 likerjev. Prireditelji navajajo, da je bilo vzorcev manj zaradi zelo slabih zadnjih letin – letnika 2016 in 2017. Ne glede na številčnost pa je bila kakovost zbranega odlična. Kar 10 sokov je namreč dobilo zlata priznanja, vzorci pa so bili iz različnih koncev Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške.
Ko je komisija opravila svoje delo, so pridelovalcem podelili diplome, ob tem pa so izvedli tudi krajši kulturni program. Pripravila ga je pevska skupina Kresnice iz KUD Božo Račič Adlešiči.
Najvišjo oceno 19,33 točke je prejel sok aronije OPG Biserke Starčevič iz Hrvaške, med žganji je najvišjo oceno 19 točk dobil kraški brinjevec letnik 2016 Franca Jelušiča med likerji pa je zmagala belokranjska medica Čebelarstva Pavlin iz Semiča, ki je dobila 19,33 točk.
Obiskovalci so lahko vse ocenjene sokove, žganja in likerje tudi pokušali.
V nadaljevanju objavljamo nekaj fotografij z dogodka.
Na podelitvi so sodelovali tudi direktorji treh naravnih parkov: Boris Grabrijan iz Krajinskega parka Kolpa, Stanka Dešnik iz Krajinskega parka Goričko in Miljenko Gašparac iz Nacionalnega parka Risnjak iz Hrvaške.
Javni zavod Krajinski park Kolpa, podobno kot nekateri drugi upravljavci naravnih parkov, izvaja različne aktivnosti za ohranjanje kulturne krajine – in med njimi tudi visokodebelnih travniških sadovnjakov. Odvisno od vsakoletnih možnosti izvajajo aktivnosti revitalizacije – obrezovanje sadnih dreves, ohranjanje površin – košnje (in tudi paše), obnove (z donacijami sadik starih sort cepljenih na sejanec) in drugih izobraževanj za pridelovalce in predelovalce sadja. Pika na i vseh teh aktivnosti pa so ocenjevanja pridelkov, saj se samo z vrhunsko kakovostjo lahko doseže uspeh na trgu.
Predelava sadja iz visokodebelnih sadovnjakov je skoraj nuja, saj so običajno manj primerna za prodajo za konzum, lahko pa iz njih pridelamo vrhunske izdelke in viške ponudimo na trg.
Foto: Tončka Jankovič, Janez Gačnik, Boris Grabrijan.
C. R.
